VSM Sklep III Cp 589/2023

I. Pritožbi zoper sklepa sodišča prve stopnje z dne 3. 5. 2023 ter z dne 13. 6. 2023 se zavrneta ter se potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

II. Udeleženka A. A. nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom sodišča prve stopnje z dne 3. 5. 2023 je sodišče odločilo, da se zavrne ugovor četro druge udeleženke A. A., ki ga je dne 5. 4. 2023 podala zoper sklep Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu II Z 2/2023 z dne 4. 4. 2023, ter s sklepom z dne 13. 6. 2023 odločilo, da se zavrne ugovor četrto druge udeleženke A. A., ki ga je dne 15. 5. 2023 podala zoper sklep Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu II Z 2/2023 z dne 9. 5. 2023.

2Sodišče druge stopnje uvodoma pojasnjuje, da je sodišče s sklepom z dne 4. 4. 2023 mld. B. B., roj. 2020 začasno nujno takoj odvzelo drugi osebi C. C.¹ in jo namestilo v KCO ter na novo določilo stike z materjo D. D. in sicer dvakrat mesečno vsak prvi četrtek v mesecu med 15.00 in 16.00 uro ter tretjo soboto v mesecu med 10.00 in 11.3o uro v KCO ter odločilo, da v kolikor bi pri mami zaznali prisotnost alkohola, se stik ne izvede. Nato je sodišče z drugim sklepom z dne 9. 5. 2023 sklep z dne 4. 4. 2023 spremenilo tako, da je mld. B. B. z dnem 12. 5. 2023 namestilo v rejniško družino E .E. v Ljubljani ter stike mld. B. B. z materjo D. D. začasno prepovedalo. Odločilo je tudi, da ugovor zoper začasno odredbo ne zadrži izvršitve ter da velja začasna odredba do drugačne odločitve sodišča oziroma do pravnomočnosti zaključka sodnega postopka za izdajo ukrepa trajnejšega značaja v zadevi pod IV N 183/2021.

3Četrta udeleženka A. A. vlaga zoper oba sklepa, s katerima je sodišče prve stopnje zavrnilo njena ugovora, pritožbi, ki sta si identični v tem, da z obema zahteva spremembo sklepa sodišča prve stopnje tako, da se njenemu ugovoru ugodi in sklepa spremenita tako, da se mld. B. B. namesti k pritožnici - udeleženki A. A., s tem da s pritožbo zoper sklep z dne 3. 5. 2023 podredno uveljavlja še, da se med mld. B. B. in A. A. določijo stiki vsak vikend od petka do nedelje in v času počitnic. Udeleženka obe pritožbi vlaga zoper odločitev v delu, kjer je sodišče mld. B. B. najprej namestilo v KCO, nato pa z drugim sklepom v rejniško družino E. E. v Ljubljani. V izpodbijanem delu uveljavljata pritožbi vse pritožbene razloge: zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, zmotno uporabo materialnega prava in bistveno kršitev določb postopka. V nadaljevanju se povzemajo bistveni deli obeh pritožb:

4Udeleženka navaja, da izpodbija odločitev sodišča glede začasne namestitve mld. B. B. v rejniško družino iz istih razlogov iz katerih je nasprotovala odločitvi, da se deklica namesti v KCO. Razlogi, ki jih sodišče navaja glede zavrnitve ugovora in nezaupanja mld. B. B. pritožnici so dejansko in materialno pravno zmotni, sklepa pa obremenjena z bistvenimi kršitvami določb postopka. Pritožnica vztraja, da je sodišče zmotno presodilo, da ni v največjo korist mld. B. B., da se namesti k teti A. A. in vztraja, da bi bilo v največjo korist otroka, da se namesti k pritožnici. V nadaljevanju pritožba povzema dele izvedeniškega mnenja izvedenke dr. J. J., izdelanega v postopku IV N 183/2021 - postopek odvzema starševske skrbi in namestitve otroka v rejniško družino. Poudarja, da na podlagi povzetega izvedenka ni imela pomislekov, da je v največjo korist mld. B. B., da se zaupa teti - udeleženki. V dopolnitvi izvedeniškega mnenja z dne 20. 4. 2023 pa je izvedenka zavzela stališče, da ni več v največjo korist mld. B. B., da se zaupa udeleženki. Sodišče je v postopku izdaje začasnih odredb v popolnosti sledilo spremenjenemu mnenju izvedenke, kljub opozorilom pritožnice, da izvedenka ni imela realne in utemeljene podlage za spremembo svojega mnenja, s čimer je oziroma bo deklici nastala nepopravljiva škoda. Sodišče je v izpodbijanih sklepih zavzelo zmotno stališče, da na podlagi novih okoliščin ni več v korist mld. B. B., da se začasno namesti pri teti, kot tudi ne, da ima s teto kakršnekoli stike in da je v največjo korist deklice, da se namesti v rejniško družino rejnice E. E. v Ljubljani. V nadaljevanju pritožba izpostavlja pravno relevantna dejstva, ki so bila ugotovljena tekom postopka, zlasti, da je bila glede na povzeto dinamiko in vključenost za skrb za mld. B. B. zadnji dve leti tekom postopka IV N 183/2021, prepoznana kot zelo verjetna rejnica za mld. B. B. Izdani začasni odredbi sta smer odločanja neutemeljeno obrnili povsem v drugo smer in sicer na podlagi dopolnitve izvedenskega mnenja in zaslišanja izvedenke dne 26. 5. 2023. Po mnenju pritožbe izvedenka ni ponudila nobenega dovolj tehtnega in razumnega argumenta, da se deklica začasno ne bi zaupala pritožnici. Pritožba očita, da je sodišče 13. 6. 2023 z odločitvijo o glavni stvari določilo stike mld. B. B. s pritožnico že od 16. 6. 2023 dalje, med tem ko s sklepom z dne 9. 5. 2023, o ugovoru zoper katerega je sodišče odločalo z napadenim sklepom, stiki niso bili dovoljeni in bi moralo sodišče ugovoru z dne 15. 5. 2023 ugoditi vsaj v tem delu, ker tega ni storilo in ker sklep nima razlogov, je obremenjen z bistveno kršitvijo določb postopka. Nadalje pritožba očita, da sodišče ni obrazloženo odgovorilo na ugovorne navedbe glede vsebinske neprepričljivosti razlogov za nezaupanje do pritožnice, glede odsotnosti realnih razlogov za spremembo izvedenskega mnenja glede koristi za namestitev mld. B. B. k teti, kakor tudi glede izpostavljenih neskladij v mnenju izvedenke, ki so se po mnenju pritožnice z zaslišanjem dne 26. 5. 2023 zgolj poglobila. Očita, da sklep v tem delu nima razlogov in graja bistveno kršitev določb postopka. Opozarja na ustaljeno prakso Ustavnega sodišča, da je obrazložena sodna odločba bistven del poštenega postopka, kar nalaga sodiščem tudi 6. člen EKČP, kar v svojih odločitvah poudarja tudi Evropsko sodišče za človekove pravice - ESČP. Sodišče je v obrazložitvi začasnih odredb in sklepov o ugovoru ponudilo pavšalne in mestoma protispisne očitke na račun neprimernosti pritožnice kot skrbnice oziroma nekoristi za mld. B. B. za primer zaupanja pritožnici. Razlogi ne omogočajo preizkusa razumnosti sprejete odločitve, zato očita kršitev 22., 23. in 25. člena Ustave Republike Slovenije. Ob izdaji sklepa 4. 4. 2023, ko je sodišče mld. B. B. namestilo v KCO, je sodišče razpolagalo z izvedenskim mnenjem z dne 28. 2. 2023, iz katerega je izhajalo, da je v največjo korist mld. B. B., da se zaupa teti A. A. V sklepu ni navedlo nobenega vsebinskega razloga, da se mld. B. B. ne bi namestila k udeleženki, a jo je kljub temu namestilo v Krizni center in je bila čez noč odtrgana od svoje družine zlasti od tete A. A. in polsester, sodišče ni določilo stikov mld. B. B. z družino. Nato je v sklepu z dne 9. 5. 2023 pojasnjevalo, da je svojo odločitev za namestitev k rejnici utemeljilo na dopolnilnem mnenju izvedenke z dne 20. 4. 2023, kjer naj bi zavzela stališče, da na podlagi novih okoliščin ni več v največjo korist mld. B. B., da se zaupa udeleženki. Tako je svojo odločitev gradilo zgolj na dopolnilnem mnenju izvedenke in njenem zaslišanju. Na vidik neskladja v izvedenskem mnenju in na odsotnost spremenjenih okoliščin za spremembo izvedenskega mnenja, je udeleženka opozarjala v svojih pisnih vlogah in v ugovoru, a vsebinskega pojasnila sodišče ni dobilo. V nadaljevanju pritožba povzema zaključke izvedenskega mnenja ter zaslišanja izvedenke. Opozarja, da je sodišče pri vrednotenju izvedenskega mnenja in sprejemanju odločitve povsem spregledalo nekatere izjave izvedenke na naroku, ki kažejo na to, da namestitev mld. B. B. v rejniško družino ni tako brezpogojno deklici v korist, kot to izhaja iz napadenih sklepov. V nadaljevanju povzema dele zaslišanja izvedenke na naroku 26. 5. 2023. CSD, sodišče in izvedenka so pretirano. in povsem neosnovana. označili udeleženko kot neresnicoljubno in nezmožno poskrbeti za mld. B. B. Niti izvedenka niti sodišče nista razpolagala z nobenim dokazom, da udeleženka zavestno prekriva ali izkrivlja resnico. Udeleženka je že jeseni 2022 o nosečnosti svoje hčerke brez zadržkov povedala avstrijskim socialno skrbstvenim organom, ki so bili pristojni za preverjanje primernosti namestitve mladoletnih nečakinj k udeleženki. Vnuk pritožnice je prišel v urejeno okolje, v urejeno družino, mld. hči pritožnice zanj skrbi sama. Skrb za dojenčka ne bi v ničemer zmanjševala zmožnosti pomoči mld. B. B. Pritožnica izpostavlja, da iz napadenih sklepov ne izhaja nobena bistveno spremenjena dejanska okoliščina zaradi katere bi bilo okolje pri udeleženki za mld. B. B. manj varno, manj ljubeče, manj urejeno, udeleženka pa manj dovzetna za prepoznavanje in zagotavljanje potreb mld. B. B., kot je bilo to ugotovljeno z izvedenskim mnenjem 28. 2. 2023, v katerem je izvedenka ocenila, da je v največjo korist mld. B. B., da se zaupa udeleženki. Nadalje pritožba vztraja, da je bila kot potencialna rejnica pritožnica obravnavana strožje kot rejnica E. E. in je bila neupravičeno ocenjena kot neprimerna. Izpostavlja izpoved F. F. iz KCO, ki je izpovedal kako zelo je mld. B. B. trpela v času odtegnitve od tete. Opisuje reakcijo mld. B. B. ob prvem stiku s pritožnico ter njeno stisko, ko je morala deklica nazaj k rejnici. Izpostavlja, da izbrana rejnica ni bila preverjena preko kliničnega psihologa in se pri njej ni preverjal motiv in ustreznost bivalnih razmer. Nadalje se sodišče ni ukvarjalo z vprašanjem ali je na dolgi rok to res primerna in koristna rešitev ali gre zgolj za kratkoročno rešitev. Sodišče je v sklepu z dne 9. 5. 2023 pavšalno in nezmožno preizkusa očitalo udeleženki tudi dogodke v zvezi z odselitvijo C. C. Pritožnica izpostavlja, da ne drži, da bi bila seznanjena s slabimi pogoji mld. B. B. pri sestri C. C. in z očitki zakaj ni ukrepala. Z neustreznimi razmerami pri C. C. se je seznanila šele na naroku na sodišču. Zakaj ni ukrepal center, ker je bil o teh razmerah prej seznanjen. Mld. B. B. bo, upoštevaje ugotovitve izvedenke z dne 28. 2. 2023 s tem, ko ni zaupana teti, nastala škoda. Noben še tako zgleden rejnik ali institucija te škode, ki se deklici z izdano začasno odredbo že povzroča, ne bo mogel popraviti ali odpraviti, saj dejstvo zapustitve matere ali "lika matere", človeka zaznamuje za vse življenje in posledic že kratkotrajne odtegnitve, ni mogoče odpraviti. Sodišče bi se moralo vprašati ali je udeleženka v razmerju do mld. B. B. storila karkoli, kar bi deklici škodovalo in nadalje zelo previdno tehtati ali je trajna škoda, ki se že povzroča deklici zaradi namestitve najprej v krizni center in sedaj k rejnici res manj pomembna od tega ali CSD in sodišče zaupata ali ne zaupata v resnicoljubnost udeleženke, ki dejansko ni storila nič, s čimer bi ogrozila deklico. Ker sodišče na ta izpostavljena vprašanja ni ustrezno odgovorilo in ni opravilo tehtanja interesov in potencialnih škod, kljub drugačnem zapisu v napadenem sklepu, ni opravilo testa sorazmernosti. S tem je nedopustno poseglo tudi v Evropsko konvencijo v varstvu človekovih pravic in svoboščin ter v Ustavo Republike Slovenije in zagotovljeno pravico deklice do družinskega življenja, do kršitve katere je prišlo z ločitvijo deklice od udeleženke in preostale družine. Pritožnica je tako v rednem postopku kot v ugovorih, izpostavila problematiko odnosa med mld. B. B. in polsestrami G. G. in H. H., v primeru, ko je mld. B. B. nameščena v rejo, sestri pa bi ostali v Mladinskem domu. S tem je sodišče ponovno prezrlo neskladje v mnenju izvedenke, ki je v svojem mnenju 28. 2. 2023 nedvomno zapisala pod točko 7.3, da so dekleta med seboj zelo močno povezana, da morebitna ločitev deklet ne bi bila v korist. Na naroku 26. 5. 2023 pa je drugače kot v svojem mnenju izpovedala, da je to mogoče korigirati s stiki med sestrami. Sodišče glede na neskladnost mnenja ni imelo podlage, da tudi z začasno odredbo mld. B. B. da v rejo na podlagi spremenjenega mnenja izvedenke. Sklepno opozarja, da sodišče ob tako drastično spremenjenem izvedenskem mnenju izvedenke ne bi smelo utemeljiti svoje radikalne odločitve za mld. B. B. na dejansko neskladnem izvedenskem mnenju, temveč bi moralo ustreznost takega preobrata preveriti po novem izvedencu kliničnem psihologu katerega postavitev je pritožnica predlagala. Sodišče je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka, ker dokaza ni izvedlo.

5Predlagatelj v odgovorih na pritožbo zoper sklepa sodišča prve stopnje z dne 3. 5. 2023 in z dne 13. 6. 2023 obširno odgovarja na posamezne pritožbene očitke, jih obrazloženo zavrača ter se zavzema za potrditev izpodbijanih sklepov.

6Kolizijska skrbnica mld. B. B. odgovoru na pritožbo A. A. zoper sklep z dne 13. 6. 2023 odgovarja na pritožbene očitke in utemeljuje svoje prepričanje, da je izpodbijani sklep v skladu z največjo koristjo mld. B. B. ter se zato zavzema za zavrnitev pritožb ter potrditev izpodbijanih sklepov.

7Pritožbi nista utemeljeni.

8V postopku so bile uporabljene določbe Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ)², Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1)³ ter subsidiarno na podlagi 42. člena ZNP-1 še Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

9Pritožbeni preizkus zadeve je pokazal, da sodišče prve stopnje ni storilo postopkovnih kršitev na katere pazi sodišče druge stopnje po uradi dolžnosti v smislu drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1, prav tako tudi ne tistih, na katere se v pritožbi sklicuje udeleženka. Sodišče prve stopnje je v postopku izdaje začasnih odredb ugotovilo vsa, za ta postopek pravno odločilna dejstva ter sprejelo pravilno materialno pravno odločitev, ki jo je argumentirano obrazložilo.

10Sodišče druge stopnje zato vse pritožbene očitke zavrača, saj je sodišče obe izpodbijani začasni odredbi izdalo na podlagi ustrezno izvedenih in ocenjenih dokazov ter z veliko stopnjo previdnosti začasno uredilo in nadzorovalo stanje v zvezi z varstvom in skrbjo za mld. B. B. Sodišče je odločitev o namestitvi mld. B. B. k rejnici oprlo na razloge, ki jih je navedlo že v sklepu z dne 3. 5. 2023 ter še na dodatne ugotovitve iz postopka trajnejšega značaja (IV N 183/2021). Ustrezno je pojasnilo, da rejnica h kateri je mld. B. B. začasno dodeljena izpolnjuje za izvajanje rejniške dejavnosti vse z zakonom predpisane zahteve ter, da je rejnica pri svojem delu strogo spremljani in nadzorovani, kar vse je v največjo korist mld. B. B.

11Začasne odredbe izdane v sporih iz razmerij med starši in otroki so eden od ukrepov za varstvo koristi otroka (159. člen DZ) in se izdajajo pod pogoji, ki jih določa DZ, po, v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) predpisanim postopku (100. člen ZNP-1). Postopek za izdajo začasnih odredb je hiter, odloča se na podlagi dokaznega standarda verjetnosti. Ta standard je dosežen kadar obstaja več argumentov za obstoj določenega dejstva, kot argumentov proti temu dejstvu oziroma so prvi razlogi močnejši od drugih. V postopku za izdajo začasne odredbe in ugovornem postopku zato sodišče izvede le toliko dokazov, da s stopnjo verjetnosti ugotovi za sprejem odločitve o začasni ureditvi razmerij, relevantna dejstva. To je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi storilo in odločitvi tudi ustrezno obrazložilo.

12Sodišče druge stopnje zavrača pritožbene očitke kršitve 6. člena EKČP, 22., 23. in 25. člena Ustave Republike Slovenije, saj ni mogoče pritrditi, da razlogi izpodbijanih sklepov ne omogočajo preizkusa razumnosti sprejetih odločitev, da sta odločitvi neobrazloženi. Slednje potrjujejo tudi ugovora ter obe obravnavani pritožbi, saj je udeleženka lahko v celoti uresničila pravico do sodnega varstva ter pravnega sredstva. Seveda pa je potrebno dolžnost sodišča prve stopnje do odgovorov na navedbe udeleženke, do izvedbe predlaganih dokazov ter obrazloženosti izpodbijanih sklepov, presojati ob dejstvu, da sta oba sklepa izdana v postopku in pod pogoji, ki jih določa DZ za izdajo začasnih odredb.

13Sodišče druge stopnje bo v nadaljevanju odgovarjalo le na tiste pritožbene očitke, ki so pravno relevantni v postopku za izdajo začasnih odredb⁴, saj se obsežni pritožbeni razlogi nanašajo na očitek nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, na nestrinjanje z dokončno dokazno oceno, na pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih, pomembnih za dokončno odločitev. Sodišče je v tem postopku izvedlo in ocenilo le dokaze, na podlagi katerih je lahko, zaradi preprečitve ogroženosti mladoletne B. B., odločilo o začasnih namestitvah. Bistvo dveh obširnih pritožb je, da je sodišče zmotno in nepopolno ugotovilo dejstva, ki so pravno relevantna za izdajo začasnih odredb v delu, ko je mld. B. B. najprej namestilo v KCO, nato pa z drugim sklepom v rejniško družino, da je ugotovljeno dejansko stanje zmotno materialno pravno okvalificiralo, ob tem pa storilo tudi več bistvenih kršitev pravil postopka. Očitajo kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP iz razloga, da sodišče ni obrazloženo odgovorilo na ugovorne navedbe glede vsebinske neprepričljivosti razlogov za nezaupanje do pritožnice, glede odsotnosti realnih razlogov za spremembo izvedenskega mnenja, glede koristi za namestitev mld. B. B. k teti, kot tudi glede izpostavljenih neskladij v mnenju izvedenke ter, ker ni angažiralo novega izvedenca klinične psihologije.

14Sodišče druge stopnje zato vse te pritožbene očitke zavrača, saj je sodišče v obeh sklepih odgovorilo na vse bistvene navedbe pritožnice v ugovoru ter odločitev o začasnih namestitvah mld. B. B., najprej v krizni center ter nato v rejniško družino, dovolj skrbno in natančno utemeljilo. V dokazno oceno je pravilno vključilo vse dokaze, ki jih je izvedlo do odločitve o posameznem ugovoru: tako zaključke prvotnega izvedeniškega mnenja z dne 28. 2. 2023, dopolnitve izvedeniškega mnenja z dne 20. 4. 2023 ter zaslišanje izvedenke, ustno podane odgovore izvedenke dne 26. 5. 2023, izpovedbe pooblaščenke predlagatelja I. I., nasprotne udeleženke D. D., udeleženke A. A. rejnice E. E. o počutju mld. B. B. pri njej, vpogledalo je uradni zaznamek predlagatelja o obisku mld. B. B. pri rejnici, v poročilu CSD z dne 19. 5. 2023 (obrazložitev sodišča prve stopnje v 9. točki sklepa z dne 3. 5. 2023 ter v 9. točki sklepa z dne 13.6.2023). Sodišče je v teh točkah obrazložitve natančno ocenilo dopolnitve izvedenskega mnenja ter dovolj natančno pojasnilo razhajanja med prvotnim in dopolnjenim mnenjem. Nadalje je ocenilo spremenjene dejanske okoliščine: da udeleženka A. A. prilagaja svoje navedbe njenim trenutnim koristim, da ni opozorila CSD ali sodišče, da C. C. ni zmogla ustrezno poskrbeti za B. B., medtem, ko v ugovorih zatrjuje svojo več letno vključenost v družinsko problematiko in skrb za B. B. Sodišče je tudi pojasnilo, da dejstvo, da je pritožničina mld. hči rodila otroka, ni bistvena okoliščina, ki je vplivala na odločitev, temveč je izpostavilo ugotovljene tendence prikazovanja razmer v boljši luči, obrambno naravnananost in prikrivanje pomembnih okoliščin. Zato so vsi pritožbeni očitki, da sodišče na te ugovorne navedbe ni odgovorilo, neutemeljeni.

15Sodišče je v dopolnitvi in dodatnih odgovorih izvedenke imelo dovolj strokovne podlage za začasno odločitev, še posebej ob ocenjevanju zaključkov izvedenke skupaj z ostalimi dokazi. Ob tem je potrebno poudariti tudi strokovno vlogo Centra za socialno delo ter njihove ugotovitve, ki se v postopkih varstva koristi otrok približujejo dokazni teži izvedenskih mnenj. Prav tako so pomembni vloga ter navedbe kolizijske skrbnice, ki je bila ustrezno vključena tudi v obravnavanem postopku. Ker v izvedenskem mnenju na eni strani ter v predlogih in ugotovitvah CSD, ni ugotovljenih razhajanj, to dodatno potrjuje odločitev sodišča ter kot neutemeljenega zavrača pritožbeni razlog bistvene kršitve pravil postopka, ker sodišče ni angažiralo novega izvedenca klinične psihologije.

16Ugotovljena dejstva in pomembne okoliščine, tudi po mnenju sodišča druge stopnje utemeljujejo zaključek, da kljub čustveni navezanosti mld. B. B. na pritožiteljico, prevladujejo neugodni dejavniki, ki imajo takšno težo, da začasna namestitev mld. B. B. k pritožiteljici ne bi zagotovila varnega in stabilnega okolja. Ob pravilnem vrednotenju novih okoliščin, na katere skozi postopek argumentirano opozarjata tudi CSD ter kolizijska skrbnica mladoletne B. B., je izkazana, da kljub čustveni navezanosti pritožnice na B. B. ter B. B. na pritožnico, prevladujejo neugodni dejavniki, ki z dokaznim standardom verjetnosti, ne omogočajo začasne odločitve za katero se zavzema teta. Izvedeni dokazi so vsaj s stopnjo verjetnosti potrdili, da ne glede na preteklo vključevanje tako pritožnice, kot ostalih sorodnikov (C. C.) v skrb za mld. B. B., namestitev k sorodnikom, tudi k pritožnici A. A., ni v korist mld. B. B. Do takšnega zaključka je sodišče prve stopnje prišlo v skrbno izvedenem dokaznem postopku ter na podlagi natančne in razumne dokazne ocene vseh dokazov, potrebnih za odločitev o začasnih odredbah ter o ugovorih.

17Navezanost in sorodstvena vloga tete A. A. pri odraščanju mld. B. B., bo ustrezno ohranjena in nadaljevana z obsežnimi stiki, ki jih je sodišče prve stopnje že določilo s sklepom z dne 13. 6. 2023 v rednem postopku trajnejšega značaja pod IV N 183/2023. To pritožbeno ni sporno, saj iz pritožbe izhaja, da se stiki med teto A. A. ter B. B. že izvajajo. Zato so tudi pritožbeni razlogi, da sodišče nepravilno ni določilo stikov v postopku izdaje začasne odredbe, neutemeljeni. V sklepu z dne 3. 5. 2023 je sodišče obrazložilo (v točki 9.), zakaj stikov z začasno odredbo še ni določilo. V sklepu z dne 13. 6. 2023 pa pojasnilo, da je z istim dnem, ko je odločilo o ugovoru udeleženke, sprejelo tudi dokončno odločitev, da se materi D. D. odvzame starševska skrb, da se B. B. namesti v rejniško družino E. E. ter določilo obširne stike z vsemi polsestrami in po določbi 142. člena DZ tudi s teto – pritožnico.

18V posledici navedenega pritožbi nista utemeljeni, sodišče druge stopnje ju je zavrnilo in oba sklepa sodišča prve stopnje potrdilo. Odločitev temelji na določbi 2. točke 365. člena ZPP.

19Udeleženka A. A. s pritožbama ni uspela, zato nosi sama svoje pritožbene stroške (določbe 154. in 165. člena ZPP). O pritožbenih stroških kolizijske skrbnice bo odločilo sodišče prve stopnje skupaj z ostalimi stroški imenovane skrbnice v tem postopku.

¹ mld. B. B. je bila pred tem s sklepom II Z 4/2021 z dne 20. 10. 2021 začasno odvzeta mami D. D. in nameščena k drugi osebi C. C.
² Ur. l. RS, št. 15/2017 z dne 31. 3. 2017.
³ Ur. l. RS, št. 16/2019 z dne 15. 3. 2019.
⁴ Določba 360. člena ZPP.