VSL Sklep II Cp 1006/2023

Pritožba se zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nasprotno udeleženko postavilo pod skrbništvo (točka I. izreka), razrešilo skrbnico nasprotne udeleženke A. A. (točka II. izreka) in za skrbnico nasprotne udeleženke imenovalo CSD X (točka III. izreka). V točki IV. izreka je določilo naloge skrbnika. Odločilo je še, da se nasprotni udeleženki odvzame pravica biti voljena in pravica voliti (točka IV. izreka), da mora razrešena skrbnica v 15-tih dneh predložiti končno poročilo o svojem delu, račun o upravljanju premoženja ter novemu skrbniku izročiti premoženje v upravljanje (točka VI. izreka) ter da se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča (točka VII. izreka), A. A. pa svoje stroške postopka krije sama (točka VIII. izreka).

2Pritožuje se udeleženka postopka A. A.; navaja, da sklep izpodbija v celoti in iz vseh pritožbenih razlogov. Meni, da je sodišče odločilo mimo postavljenega zahtevka, oziroma ga je pri izdaji izpodbijanega sklepa preseglo, saj predlagatelj ni predlagal razrešitve ter imenovanja novega skrbnika. S tem je storilo bistveno kršitev določb postopka in zmotno uporabilo materialno pravo. Roditeljska pravica nad nasprotno udeleženko je bila podaljšana, torej je že postavljena pod skrbništvo za odrasle osebe, skrbnico že ima in bi moralo sodišče predlagateljev predlog zavrniti ali zavreči. Kot skrbnica in mati nasprotne udeleženke skrbi za zadovoljevanje njenih fizioloških, higienskih, zdravstvenih ter socialnih potreb. Dejanskega stanja glede nerazsodnosti ali zmanjšane zmožnosti razsojanja sodišče ni ugotovilo popolno, ker izvedenka ni vpogledala v celotno zdravstveno dokumentacijo nasprotne udeleženke, pač pa le v dokumentacijo od leta 1985 do 2018. Tudi po letu 2018 se nasprotna udeleženka zdravi pri psihiatrih, na kar je pritožnica sodišče opozorila v pripombah na izvedensko mnenje. Zaključek sodišča, da udeleženka meni, da nasprotna udeleženka potrebuje pomoč skrbnika, je v nasprotju z njenimi trditvami. Odločilo je na podlagi nepopolnega in nestrokovnega izvedenskega mnenja, na podlagi neverodostojnih listin in mimo trditvenih navedb predlagatelja in udeleženke ter želja nasprotne udeleženke. V prvi vrsti bi moralo upoštevati željo nasprotne udeleženke, da bi zanjo skrbela mama. Odnos med sestro B. B. in nasprotno udeleženko v ničemer ne vpliva na zmožnosti, pravice in dolžnosti nje kot skrbnice, niti na izkaz (ne)primernosti izvrševanja funkcije skrbnice. Kot mati nasprotne udeleženke ima vse osebne lastnosti in sposobnosti, ki so potrebne za opravljanje obveznosti skrbnika. Svoje naloge skrbnika je dosledno in v redu opravljala, zato ne obstajajo okoliščine, na podlagi katerih bi ji bila skrbniška vloga odvzeta. Teh trditev sodišče prve stopnje ni presojalo, tako da sklep ne vsebuje obrazložitve glede pravnorelevantnih dejstev. S strani predlagatelja niso bili ne zatrjevani ne izkazani razlogi, zaradi katerih ne bi mogla v redu opravljati dolžnosti skrbnice, zato bi moralo sodišče predlog zavreči, podredno zavrniti.

3Predlagatelj je na pritožbo odgovoril. Razlaga, da mora CSD, če ugotovi, da starši, ki jim je bila podaljšana roditeljska pravica, te ne izvršujejo v največjo korist polnoletnega otroka, podati predlog za postavitev pod skrbništvo in ne predlog za zamenjavo oziroma razrešitev skrbnika. Da pritožnica ni opravljala nalog skrbnice v največjo korist nasprotne udeleženke, je sodišče obširno razložilo in predlagatelj se z vsemi razlogi strinja. Dejstvo je, da mati ne upošteva želje nasprotne udeleženke bivati v VDC in skupaj z B. B. dnevno vrši pritisk nad nasprotno udeleženko, naj se vrne v domače okolje. Nasprotna udeleženka si želi stikov z mamo, pa je ta v VDC še nikoli ni obiskala.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je izhajalo iz pravilnih materialnopravnih izhodišč, to je določb Družinskega zakonika (DZ) o postavitvi odrasle osebe pod skrbništvo (262. člen), obveznostih skrbnika (264. člen) in razrešitvi ter imenovanju novega skrbnika (254. člen). Naredilo je 8. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP¹) skladno, tj. celostno dokazno oceno, ki je pritožba z zgolj pavšalnim izpodbijanjem v ničemer ne omaje. Pravilno in popolno je ugotovilo vsa, za razsojo v tej zadevi relevantna dejstva. Svojo odločitev je obširno obrazložilo, v obrazložitvi ni nobenih nasprotij ali vrzeli, ki bi onemogočale preizkus sklepa. Kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni. Ker pritožnica v pritožbi v bistvenem le ponavlja navedbe, na katere je odgovorilo že sodišče prve stopnje, se višje sodišče sklicuje na popolne razloge izpodbijanega sklepa in bo v nadaljevanju le kratko odgovorilo na pritožbene očitke (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

6Natančno določen zahtevek ni obvezna sestavina predloga za vodenje nepravdnega postopka. Po prvem odstavku 23. člena ZNP-1 mora predlog vsebovati le opis razmerja oziroma stanje, o katerem naj sodišče odloči, dejstva, ki so pomembna za odločitev, dokaze za te navedbe, druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga, in identifikacijske podatke udeležencev. Predlog, ki ga je v tej zadevi vložil CSD, ima vse navedene sestavine. Materialno pravo mora sodišče poznati. Ko prejme predlog za ureditev razmerja v nepravdnem postopku, mora ugotoviti, katere pravne norme je treba uporabiti in katera so dejstva, ki jih mora v ta namen ugotoviti. Ker iz predloga izhaja, da nasprotna udeleženka ni sposobna sama skrbeti za svoje pravice in interese, sodišče lahko ugotavlja tudi dejstva, ki jih udeleženci niso navedli, in izvaja dokaze, čeprav jih udeleženci ne predlagajo (7. člen ZNP-1). Iz navedb v predlogu CSD izhaja situacija, ki zahteva urejanje v nepravdnem postopku in je ravnanje sodišča, ko je izrek izpodbijanega sklepa oblikovalo skladno z materialnim pravom, pravilno. Očitki pritožbe o procesni kršitvi² in zmotni uporabi materialnega prava, ker sodišče predloga zaradi nepopolnosti ni zavrglo ali zavrnilo ter da je odločalo mimo postavljenega zahtevka, niso utemeljeni.

7V letu 2006 je bila za nasprotno udeleženko izdana odločba o podaljšanju roditeljske pravice. Institut podaljšanja roditeljske pravice je bil z uveljavitvijo DZ aprila 2019 odpravljen, nadomestil ga je institut postavitve odrasle osebe pod skrbništvo. V 293. členu DZ določa, da se za zakonske učinke pravnomočnih sodnih odločb o podaljšanju roditeljske pravice uporabljajo določbe DZ. Osebe, nad katerimi je bila po prej veljavnem zakonu o Zakonski zvezi in družinskih razmerjih staršem podaljšana roditeljska pravica, se skladno z novo ureditvijo postavijo pod skrbništvo, če so za to izpolnjeni pogoji iz DZ. Ti so določeni v prvem odstavku 262. člena DZ. Sodišče prve stopnje je s pomočjo izvedenke psihiatrične stroke ugotovilo, da je pri nasprotni udeleženki od rojstva dalje prisoten razvojni zaostanek, ki se izraža v obliki zmerne duševne manj razvitosti in vpliva na zmožnost njenega razsojanja tako, da ni sposobna sama skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Izvedenka je mnenje strokovno in jasno obrazložila, odgovorila je tudi na pripombe udeleženke, mnenje izvedenke pa potrjujejo tudi ostali izvedeni dokazi in podatki spisa: odgovor nasprotne udeleženke na predlog, njeno zaslišanje, zaslišanje udeleženke ter priče B. B., zapisnik CSD z dne 7. 9. 2022, sklep o podaljšanju roditeljske pravice udeleženke za nasprotno udeleženko, zapisi strokovnega osebja VDC o nasprotni udeleženki, izvid in mnenje strokovne komisije za razvrščanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju z dne 18. 5. 1985. Ugovor udeleženke, da izvedensko mnenje ni popolno, ker izvedenka ni pregledala celotne zdravstvene dokumentacije nasprotne udeleženke, ugotovitev izpodbijanega sklepa ne omaje. Dokazano je, da je razvojni zaostanek pri nasprotni udeleženki prisoten od rojstva dalje. Komisija za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami je že leta 1985 ugotovila, da ima zmerno motnjo v duševnem razvoju in jo usmerila v posebni program vzgoje in izobraževanja. Primarni razvojni intelektualni zaostanek se s potekom časa ne more izboljšati; nasprotna udeleženka že vse življenje potrebuje pomoč, spobudo in nadzor druge osebe pri vseh življenjskih aktivnostih. Ker gre za trajno stanje, za pravilno ugotovitev dejanskega stanja dokumentacija o zdravljenju nasprotne udeleženke pri psihiatru še po letu 2018 ni pomembna. Sicer pa je v spisu (priloga A12) tudi dopis psihiatrične ambulante z dne 12. 9. 2022. V njem je navedeno, da se nasprotna udeleženka redno zdravi v psihiatrični ambulanti in da psihiatrinja predlaga spremembo okolja nasprotne udeleženke, in sicer od doma v bivalno enoto. Tudi ta izvid potrjuje mnenje izvedenke in pravilnost zaključkov izpodbijanega sklepa.

8Utemeljen je tudi zaključek sodišča, da udeleženka v resnici ne nasprotuje postavitvi nasprotne udeleženke pod skrbništvo. Iz njenih navedb, vključno s pritožbenimi, namreč izhaja, da se zaveda, da nasprotna udeleženka samostojnega življenja ni sposobna, zato želi še naprej ona skrbeti zanjo. Vsebinsko torej predlogu CSD nasprotuje le glede tega, koga naj sodišče imenuje za skrbnika nasprotne udeleženke.

9Ker je bila roditeljska pravica udeleženke podaljšana še po polnoletnosti nasprotne udeleženke, je treba udeleženko skladno s prehodno določbo 293. člena DZ šteti za skrbnico nasprotne udeleženke. Prvi odstavek 254. člena DZ pa centrom za socialno delo nalaga, da v primeru, ko ugotovitvijo, da je skrbnik pri opravljanju skrbniških obveznosti malomaren, ali da zlorablja svoje pravice, ali da s svojim delom ogroža varovančeve koristi, ali da bi bilo za varovanca koristneje, če bi imel drugega skrbnika, sodišču predlaga razrešitev dotedanjega in imenovanje novega skrbnika.

10Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo:

- da je sestra B. B. nad nasprotno udeleženko vsaj pol leta izvajala psihično in fizično nasilje, pa udeleženka nasprotne udeleženke pred tem ni zaščitila;

- da je nasprotna udeleženka v VDC večkrat prišla lačna, ker doma ni dobila zajtrka;

- da sta udeleženka in sestra nasprotne udeleženke B. B. z računa nasprotne udeleženke v enem mesecu odtujili okoli 5.000 EUR;

- da udeleženka nasprotne udeleženke, odkar je nastanjena v VDC niti enkrat ni obiskala, po telefonu pa je nanjo vršila pritisk, naj pride domov, in sicer zaradi lastnih finančnih interesov (in finančnih interesov B. B.).

11Navedene dejanske ugotovitve, ki jih pritožba ni izpodbila, dokazujejo, da udeleženka ni primerna za opravljanje nalog skrbnika. Že zgolj dejstvo, ki ga udeleženka ni prerekala, da je skupaj s hčerko B. B. odtujila denar z računa nasprotne udeleženke, zahteva njeno razrešitev. Polastitev sredstev z računa varovanca nedvomno predstavlja zlorabo pravic skrbnika, kar je eden od v prvem odstavku 254. člena DZ alternativno naštetih vzrokov za razrešitev skrbnika. Glede na to, da že ugotovljena zloraba terja razrešitev udeleženke kot skrbnice nasprotne udeleženke, višje sodišče na pritožbene navedbe o željah nasprotne udeleženke glede skrbi zanjo, presoji odnosa nasprotne udeleženke s sestro B. B., da pritožnica izpolnjuje zakonske pogoje za skrbnika ter da to nalogo že ves čas v redu opravlja, ne bo podrobneje odgovarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Le pripominja, da so vse trditve pritožnice protispisne.

12Odločitev prvostopenjskega sodišča glede nalog skrbnika nasprotne udeleženke, da se ji odvzame pravica biti voljena in pravica voliti, o dolžnosti udeleženke predložiti končno poročilo o svojem delu in izročitvi premoženja v upravljanje novemu skrbniku ter glede stroškov postopka (točke IV do VIII izreka), pritožba ne izpodbija obrazloženo. Višje sodišče je zato izpodbijani sklep v teh delih preizkusilo le v mejah uradoma upoštevnih pritožbenih razlogov (350. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Ugotavlja, da niso podani.

13Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in je izpodbijana odločitev materialnopravno pravilna, pa tudi nobene uradoma upoštevne procesne kršitve iz drugega odstavka 350. člena ZPP ni, je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

14Udeleženci stroškov pritožbenega postopka niso določno priglasili, zato izreka o njih ni.

¹ ZPP se v tem postopku uporablja skladno z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).
² katera procesna kršitev naj bi bila podana, pritožba niti ne navede