VSL Sklep PRp 370/2023

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v II. točki izreka spremeni tako, da glasi: skupni znesek neplačanih glob v višini 9.050 EUR, ki se niso mogle izterjati po pravilih upravne izvršbe, se izvrši tako, da se upošteva, da je storilec od 400 ur dela v splošno korist opravil 282,5 ur in se mu sorazmerno skrajša dolžina odrejenega zapora na 26 dni.

II. Sicer se pritožba kot neutemeljena zavrne.

1Okrajno sodišče v Kranju je v ponovljenem postopku z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da se ustavi izvrševanje sklepa o določitvi dela v splošno korist Okrajnega sodišča v Kranju PRnz 3/2020 z dne 16. 3. 2021 in se postopek odreditve nadomestnega zapora nadaljuje (I. točka izreka); in da se skupni znesek neplačane globe po odločbah o prekršku Finančne uprave RS: DT 000-92/2019-4 z dne 8. 8. 2019, DT 000-57/2019-4 z dne 30. 10. 2019 in DT 000-88/2019-4 z dne 10. 1. 2020) v višini 9.050,00 EUR, ki se niso mogli izterjati po pravilih upravne izvršbe, izvrši tako, da se za vsakih začetih 100,00 EUR določi en dan zapora, upoštevaje ure opravljenega dela v splošno korist, pa se nadomestni zapor storilcu izvrši v trajanju 63 dni (II. točka izreka).

2Proti sklepu vlaga pravočasno pritožbo storilec (po zagovorniku), zaradi bistvene kršitve določb postopka o prekršku ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep v celoti razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Meni, da je sodišče zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje s tem, ko ni presojalo vseh relevantnih dejstev, temveč je glede obstoja pogojev za izrek nadomestnega zapora sledilo zgolj dopisom Uprave za probacijo, probacijska enota ... (v nadaljevanju: UPRO). Sodišče bi moralo upoštevati tudi dejstva in dokaze, ki so nastali ali bili sodišču posredovani po času nastanka dopisa UPRO z dne 18. 1. 2023. Od vključno 18. 1. 2023 do 2. 6. 2023 je storilcu od 400 ur dela po sklepu o določitvi dela v splošno korist ostalo zgolj še 117,5 ur dela. Sodišče bi moralo pri presoji obstoja izmikanja upoštevati, da je bil obsojeni tekom celotnega izvrševanja dela v splošno korist v neprestani komunikaciji z VDC A. (preko telefona in SMS sporočil), da je bil redno zaposlen in da v času zaposlitve dela v splošno korist ni mogel opravljati na enak način, kot če bi bil brezposeln. Upoštevati bi moralo tudi, da je oče treh mladoletnih otrok. Ker sodišče zgoraj navedenih relevantnih okoliščin pri ponovnem odločanju ni obravnavalo ter se do njih ni konkretno izjasnilo, je podan pritožbeni razlog nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišče je pri svojem odločanju storilo tudi bistveno kršitev določb postopka s tem, ko je v obrazložitvi sklepa podalo razloge, ki so v nasprotju z izrekom izpodbijanega sklepa v 2. točki, ter v nasprotju s seboj. Meni, da je zaključek sodišča, da se znesek neizterjane globe zniža za 2.825,00 EUR, kar od celotnega zneska neizterjane globe znaša 6.225,00 EUR, v očitnem nasprotju z obrazložitvijo izpodbijanega sklepa, saj je sodišče v postopku odreditve nadomestnega zapora s sklepom z dne 16. 3. 2021 odločilo, da se mu globa v znesku 9.050,00 EUR nadomesti s 400 urami dela v splošno korist, storilec pa je opravil 282,5 ur dela od naloženih 400 ur in s tem že izpolnil 70,63 % naloženega mu dela v splošno korist, kar pa je sorazmerno z 6.391,56 EUR, tako da bi znašal znesek neizterjane globe še 2.658,44 EUR oziroma 26 dni zapora.

3Pritožba je delno utemeljena.

4Ob preizkusu razlogov sklepa in pregledu spisovnih podatkov višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ob sicer pravilno ugotovljenem dejanskem stanju napačno uporabilo materialne določbe petega odstavka 192.b člena Zakona o prekrških (ZP-1)

5Neutemeljene so pritožbene navedbe, da sodišče ni presojalo relevantnih dejstev in je sledilo dopisom UPRO. Višje sodišče se v celoti strinja z ugotovitvami in zaključki sodišča prve stopnje navedenimi v 5. in 6. točki razlogov izpodbijanega sklepa. Ob izkazani neresnosti in nezainteresiranosti storilca v zvezi z obveznostmi, ki jih je prevzel, ko je sprejel delo v splošno korist, ki izhajajo iz poročil UPRO (z delom pri izvajalcu Varstveno delovni center A. bi moral pričeti v oktobru 2021, pa ga ni v celoti zaključil niti do maja 2023), je sodišče postopalo skladno z določbo petega odstavka 192.b člena ZP-1, ko je izvrševanje sklepa o določitvi dela v splošno korist ustavilo in nadaljevalo s postopkom nadomestnega zapora. Okoliščine, da je redno zaposlen in oče treh mladoletnih otrok pa nimajo vpliva na njegove obveznosti, ki jih je prevzel. Ni namreč v domeni storilca, da odloča kdaj (in kje) bo delo opravljal, ampak mora biti zainteresiran, da delo opravi skladno s sklenjenim dogovorom z izvajalcem sankcije. Iz poročil UPRO in izpodbijanega sklepa pa izhaja, da so vzroki za neopravljeno delo izključno na strani storilca.

6Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1 ni utemeljen. Navedena kršitev je storjena, če je izrek sodbe (sklepa) nerazumljiv, če nasprotuje sam sebi ali razlogom sodbe; ali če sodba nima razlogov oziroma so razlogi nerazumljivi. Sodišče prve stopnje se je opredelilo do vseh bistvenih in pravno relevantnih okoliščin, izrek pa tudi ni v nasprotju z obrazložitvijo.

7Po presoji višjega sodišča pa sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi ni pravilno uporabilo materialne določbe petega odstavka 192.b člena ZP-1 v delu, ki glasi: „pri čemer se obdobje zapora skrajša sorazmerno z urami opravljenega dela“. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče po prejemu obvestila UPRO št. ... z dne 29. 5. 2023 ugotovilo, da je storilec pri izvajalcu sankcije Varstveno delovni center A. dejansko opravil 282,5 ur dela in zaključilo, da se znesek neizterjane globe zniža za 2.825,00 EUR. ZP-1 v petem odstavku 192.b člena določa, da je treba primerjati obdobje zapora z urami opravljenega dela. Navedeno pomeni, da bi moralo sodišče izračun opraviti ob primerjavi obdobja zapora 90 dni in 400 urami odrejenega dela v splošno korist ter 282,5 ur dejansko opravljenega dela pretvoriti v dneve zapora. Kot pravilno opozarja pritožnik, izračun pokaže, da bi moral storilec opraviti še 117,5 ur oziroma 29,375 % odrejenega dela, kar preračunano znaša še 26 dni zapora.

8Glede na navedeno je višje sodišče na podlagi 3. alinee petega odstavka 192.č člena ZP-1 spremenilo izpodbijani sklep, tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa v nespremenjenem delu pa potrdilo slep sodišča prve stopnje.

9Višje sodišče je delno ugodilo pritožbi, zato sodne takse kot stroška pritožbenega postopka ni določilo (drugi odstavek 147. člena ZP-1).