VSL Sklep I Cp 687/2023

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki sta ga 15. 12. 2022 vložila toženca (točka I izreka sklepa). Pravdni postopek je prekinilo do pravnomočne odločitve o tem predlogu (točka II izreka sklepa).

2Toženca se zoper odločitev pritožujeta. Navajata, da sta narok zamudila, ker nista vedela, da sodišče posluje na drugem naslovu. Sodišče jima vabila ni poslalo, odvetnica pa ju o tem ni obvestila. Sodišče je spregledalo, da jima je odvetnico določilo sodišče in da sta bila zato v razmerju tudi z državo. Upoštevati je treba, da je za izbiro odgovorno sodišče. Izpostavljata še to, da sta po naroku pregledala spis in ugotovila, da zapisnik naroka vsebuje sklep o preložitvi naroka na 9. 12. 2022, ki ne vsebuje naslova poslovanja sodišča. Toženca zato nista mogla vedeti za začasni naslov sodišča, na naroku pa nista bila prisotna.

3Tožnika sta na pritožbo odgovorila. Menita, da je neutemeljena in predlagata njeno zavrnitev in potrditev odločitve.

4Pritožba ni utemeljena.

5Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se nanaša na narok, ki ga je sodišče prve stopnje opravilo (in zaključilo) 9. 12. 2022. Toženca sta v predlogu trdila, da jima odvetnica vabila na narok ni poslala. En dan pred narokom jima je odpovedala pooblastilo in povedala, da bosta šla na narok 9. 12. 2022 ob 8.30 sama. Ni jima povedala, da sodišče posluje na drugem naslovu. Navedla sta še, da sta z odvetnico težko vzpostavila kontakt, da sta bila brez vseh listin in brez znanja. Šele ob pregledu spisa sta ugotovila, da sta bila pred tem razpisana že dva naroka, da je na narok 28. 10. 2022 odvetnica pristopila in da je v zapisniku določen datum za nov narok, ura in naslov sodišča.

6Pritožbeno sodišče ob upoštevanju teh navedb soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da toženca naroka nista zamudila iz opravičenih razlogov. Opravičen razlog za zamudo so lahko le tiste okoliščine, ki jih stranka ni sama zakrivila. Dejanja, ki jih (ali pa ne) opravi v mejah pooblastila pooblaščenec, pa imajo enak pravni učinek, kot bi jih opravila stranka sama (92. čl. ZPP¹). Krivda odvetnika je namreč izenačena s krivdo stranke. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, je način komunikacije med odvetnikom in stranko stvar njunega notranjega razmerja in morata zato toženca posledice zamude, čeprav jih je zakrivila pooblaščenka, trpeti sama. Sodna praksa je glede tega vprašanja enotna in ustaljena.² Dejstvo, da je odvetnica pritožnikoma pooblastilo preklicala, da na narok ni pristopila in da ju po njunih trditvah ni obveščala o poteku postopka in ju tudi ni obvestila o začasni lokaciji sodišča, zato na odločitev ne morejo vplivati. Povedano drugače: tudi če vse navedeno drži, posledice nepravilnega oziroma neskrbnega ravnanja odvetnice bremenijo pritožnika.

7Dejstvo, da ju je kot pooblaščenka zastopala odvetnica na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči, na tako presojo ne vpliva. Tudi odvetnik, ki je za zastopanje postavljen z odločbo sodišča, stranko v pravdi zastopa na podlagi pooblastila.³ Tudi ne drži, da je za izbiro odvetnika odgovorno sodišče, saj ZBPP⁴ v 30. čl. omogoča, da prosilec sam izbere osebo, pooblaščeno za izvajanje brezplačne pravne pomoči, in jo navede v prošnji za brezplačno pravno pomoč. Šele v primeru, če prosilec tega ne stori, jo določi pristojni organ po uradni dolžnosti po abecednem redu s seznama, ki ga organu za vsak območni zbor posebej predloži Odvetniška zbornica Slovenije, oziroma po abecednem redu s seznama, ki ga predloži Notarska zbornica Slovenije.⁵ Ista določba pa prosilcu daje tudi možnost, da pristojnemu organu za Bpp predlaga razrešitev postavljenega odvetnika, ki ne opravlja v redu svoje dolžnosti. Stranka, ki jo zastopa izbrani (in z njene strani plačani) odvetnik ter stranka, ki jo zastopa postavljeni (in s strani države plačani) odvetnik, sta zato v primerljivem položaju in podlage za odstop od predstavljenega stališča ni.

8Navedba, da v zapisniku z dne 28. 10. 2022 vsebovan sklep o preložitvi naroka ne vsebuje naslova poslovanja sodišča in zato toženca za začasni naslov nista mogla vedeti, je nedopustna pritožbena novota (337. čl. ZPP), ki je neupoštevna. Ne glede na to pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da tudi ta zatrjevana pomanjkljivost ne bi vplivala na odločitev. S to trditvijo pritožnika namreč merita na napako sodišča v zvezi z ustnim povabilom njuni pooblaščenki na narok 9. 12. 2022 (glej 132.a čl. ZPP). Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje pa je opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki. Napak, za katere trdi, da jih je zagrešilo sodišče, zato ne more uveljavljati kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje.⁶ V takih primerih je ustrezno pravno sredstvo lahko eventualno le pritožba.⁷

9Ker toženca s pritožbo nista uspela, do povračila pritožbenih stroškov nista upravičena (1. odst. 154. čl. ZPP v zvezi z 165. čl. ZPP). Sama nosita stroške odgovora na pritožbo tudi tožnika, saj je bil glede na relevantne okoliščine primera nepotreben (155. čl. ZPP v zvezi z 165. čl. ZPP).

¹ Zakon o pravdnem postopku.
² Glej na primer odločbe II Ips 495/99, VSL I Cpg 1219/2000, VSL II Cp 1128/2016, VSL I Cp 518/2017, VSL I Cpg 182/2022 in druge.
³ Glej Aleš Galič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, stran 345 in 406. Enako stališče zastopa tudi sodna praksa - glej odločbo VS RS VIII Ips 210/2007 in III Ips 4/2008.
⁴ Zakon o brezplačni pravni pomoči.
⁵ ZBPP torej pri izbiri in določanju izvajalcev pravne pomoči omejuje organ, ne pa prosilca.
⁶ Glej odločbe: VSK Cpg 170/2014, VSL I Cp 2063/2014, VSL IV Cp 113/2019 in druge.
⁷ Pritožbeno sodišče dodaja, da se s tem na noben način ne opredeljuje do utemeljenosti takega očitka, če bi (bo) uveljavljen s pritožbo.