VSK Sklep III Cp 411/2023

I. Pritožbi se zavrneta in potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

II. Udeleženci sami trpijo stroške pritožbenega postopka.

1V tej zadevi je sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu, dedku A. A. (v nadaljevanju otrok) s sklepom z dne 17.8.2021 izreklo ukrepe za preprečevanje nasilja, in sicer prepoved vstopa v stanovanje, kjer živi otrok, zadrževati se v bližini objekta na razdalji manjši od 20 m, kjer živi otrok, enako glede krajev kjer se običajno nahaja otrok, predvsem glede objekta, kjer se nahaja v času izvajanja stikov z očetom in kjer se nahaja vrtec (kot to določno izhaja iz točke I izreka, alineje 1, 2 in 3) ter prepoved navezovati stike z otrokom na kakršenkoli način oz. vzpostaviti vsakršno namerno srečanje z otrokom. Pod točko II izreka je za primer kršitve izreklo kazen v višini 1.000,00 EUR ter drugačen predlog pod točko III izreka zavrnilo. Pritožba zoper izdani sklep ne zadrži izvršitve (točka IV izreka). Sklep je pravnomočen (sklep Višjega sodišča v Kopru I Cp 490/2021 z dne 29.9.2021, s katerim je bilo odločeno o pritožbi zakonite zastopnice mladoletnega udeleženca, B. B., pritožbi je bilo delno ugodeno in denarna kazen zvišana na znesek 5.000,00 EUR).

2Na predlog za podaljšanje ukrepov po ZPND je sodišče 11.8.2022 navedene izrečene ukrepe podaljšalo tako, da je za nadaljnjih 12 mesecev nasprotnemu udeležencu prepovedalo vstopiti v stanovanje, kjer živi otrok, zadrževati se v bližini objekta, kjer živi otrok, na razdalji manjši od 200 m, zadrževati in približevati se krajem, kjer se nahaja otrok na razdaljo manjšo od 200 m, navezovati stike z otrokom na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo ali preko tretje osebe in vzpostaviti vsakršno namerno srečanje z otrokom, za primer, da nasprotni udeleženec prepovedi ne bi upošteval, se mu izreče denarna kazen v višini 5.000,00 EUR, ki se izterja po uradni dolžnosti. Drugačni predlogi predlagateljev so bili zavrnjeni. Nasprotni udeleženec je zoper sklep vložil ugovor, ki je z izpodbijanim sklepom z dne 23.3.2023 zavrnjen.

3Dne 15.5.2023 je sodišče izdalo drugi izpodbijani sklep, ugotovilo, da je nasprotni udeleženec v obdobju od novembra 2022 do konca januarja 2023 kršil prepoved iz četrte alineje I. točke izreka sklepa z dne 11.8.2022, s tem, ko je preko telefona navezal stike z otrokom. Naložilo mu je, da poravna kazen v višini 5.000,00 EUR v 30 dneh od prejema sklepa na TRR sodišča in bo za primer, če kazni v roku ne bi poravnal, sodišče dovolilo izvršbo, za primer, če bi s kršitvami nadaljeval, pa je zagrozilo z izrekom nove denarne kazni v višini 6.000,00 EUR, ki se izterja po uradni dolžnosti.

4Zoper oba sklepa se je nasprotni udeleženec pritožil. V pritožbah uveljavlja vse pritožbene razloge in priglaša stroške.

5V pritožbi zoper sklep z dne 23.3.2023 predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep tako spremeni, da se predlog za podaljšanje izrečenih ukrepov zavrne. Povzema vsebino odločitve in razloge sodišča prve stopnje. Meni, da je sklep nepravilen in nezakonit. Sodišče šteje, da so navedbe predlagateljev verodostojne, razlogov za tak zaključek ne poda. Sodišče je zaključilo, da se okoliščine od prvega izreka ukrepov pa do ponovnega odločanja o podaljšanju ukrepov niso bistveno spremenile. To ne drži, sodišče je sedaj seznanjeno z izvedenskimi mnenji in sicer s psihiatričnim mnenjem C. C., sodne izvedenke psihiatrične stroke, o duševnem zdravju nasprotnega udeleženca z dne 3.7.2022, pedopsihiatričnim izvedenskim mnenjem Č. Č., specialistke otroške in mladostniške psihiatrije z dne 23.5.2022, kot tudi s prepisom zvočnega posnetka z naroka z dne 8.3.2022, iz česar bi moralo zaključiti, da v konkretni zadevi ne obstoji niti stopnja verjetnosti izkazanosti dejstev v zvezi z domnevno spolno zlorabo. Seznanjeno je tudi s sklepom Okrajnega sodišča v Novi Gorici II Ks 70861/2021 z dne 28.12.2022, ki je poleg navedenih izvedenskih mnenj bistven za odločanje o tem, ali je podan utemeljen sum in verjetnost, da je do spolne zlorabe dejansko prišlo in s tem obstoja izkazane ogroženosti otroka in s tem utemeljenosti izdaje sklepa o podaljšanju ukrepov še za nadaljnjih 12 mesecev. Sklepa se ne da preizkusiti. Po eni strani sodišče zapiše, da je sodna izvedenka C. C. v psihiatričnem izvedenskem mnenju ugotovila, da NU ni mogoče oceniti kot osebo s pedofilskimi nagnjenji, a naj bi sodna izvedenka ugotovila, da bi osebnostne lastnosti NU podrobneje lahko ocenil le klinični psiholog. Sodišče nadalje zapiše, na čemer gradi obrazložitev izpodbijanega sklepa, da NU zadovoljuje spolne potrebe z odraslimi in otroci niso spolni objekt, ki bi ga privlačil, hkrati pa, da so storilci tovrstnih dejanj heterogena skupina, med katerimi so tudi taki, ki imajo sicer vzpostavljene spolne in socialne stike z odraslimi osebami. Kljub temu sodišče zaradi hipotetične možnosti ukrep podaljša.

6Sodišče je zagrešilo kršitev iz 14. in 15. točke 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Ni ocenilo vsakega dokaza posebej, selektivno oceni dokaze in naredi zmotno dokazno oceno glede dokazov, ki bi morali bistveno vplivati na dokazno oceno sodišča. Sodišče npr. prezre, da je izvedenka C. C. v mnenju z dne 3.7.2022 zapisala, da ob pregledunasprotnega udeleženca (23.6.2022 v prostorih Centra za duševno zdravje odraslih ZD Logatec), pri slednjem ni ugotavljala znakov nobene od duševnih motenj ali bolezni. Otrok ni ogrožen. Zato zaščita ni potrebna. Nadalje sodišče navaja, da držijo navedbe NU o tem, da iz mnenja, ki ga je izdelala Č. Č., specialistka otroške in mladostniške psihiatrije v zadevi II Kpd 70861/2021 z dne 23.5.2022 izhaja, da ob pregledu otroka slednja pri dečku ni prepoznala klinično pomembnih čustveno vedenjskih težav in ni ugotovila znakov čustvene ali druge travmatiziranosti, ki bi kazali na spolno zlorabo, kot tudi, da niso bili zaznani niti ob klinično psihološkem in pedopsihiatričnem pregledu mld. dečka, pa vendar sodišče zaključi, da izvedenka na tej podlagi ne zaključi, da se spolna zloraba ni zgodila. Sodišče iz navedenega naredi popolnoma napačen zaključek, da so okoliščine konkretnega primera takšne, da sta verjetnost, da je do spolne zlorabe dejansko prišlo in verjetnost, da do tega ni prišlo, približno enake, kar ob upoštevanju posebnega varstva, ki ga pred vsakršnim nasiljem uživajo otroci in zagotovitve ničelne tolerance še posebej do spolnega nasilja, zadošča za ugotovitev s stopnjo verjetnosti izkazane ogroženosti mld. dečka v razmerju do NU in zato navedeno terja podaljšanje ukrepov izrečenih po ZPND.

7Sodišče prezre celoten kontekst. Tudi izvedenka je zapisala, da nihče razen matere otroka ni opazil obnašanja in ravnanj, ki bi kazali na to, da je bil otrok žrtev spolne zlorabe. Niso ugotovljeni niti psihopatološki odkloni, s strani pedopsihiatrične ambulante v Novi Gorici. To izrecno izhaja iz odgovora z dne 13.9.2021. Tudi ne babica D. D. in tudi ne oče E. E. nista potrdila, da bi jima otrok kadarkoli zaupal okoliščine glede očitanih dejanj spolnega nasilja s strani dedka. Kaj takega ni ugotovil niti pedopsihiater in tudi ne Vrtec Nova Gorica. To je ugotovila tudi izvedenka, ki tekom dveh srečanj ni ugotovila psihopatoloških odklonov, povzela je le navedbe matere, da je v marcu 2021 Lev navajal reči, ki so jo zelo vznemirile. Izvedenka je med drugim tako zaključila, da pri otroku ni znakov čustvene ali druge travmatiziranosti. ki bi kazali na spolno zlorabo. Edini dokaz o spolni zlorabi so navedbe matere. Sodišče se sklicuje na presojo tožilstva, vendar je bilo s senatom Okrožnega sodišča v Novi Gorici odločeno, da se zahteva tožilstva zavrne. Glede dokaznega standarda sodišče torej sledi očitkom, ki jih poda ODT. Razlogov za tako odločitev ne pojasni. Povzema določene ugotovitve senata, ki je odločalo v kazenski zadevi. Zaključi, da bi sodišče moralo ugotoviti, da verjetnost, da je nasprotni udeleženec storil očitano mu kaznivo dejanje, ne obstaja. Zato tudi potrebe po izrečenih ukrepih ni.

8Druga predlagateljica je odgovorila na pritožbo nasprotnega udeleženca. Predlaga njeno zavrnitev, pritrjuje razlogom sodišča in priglaša stroške.

9Nasprotni udeleženec je tudi zoper sklep z dne 15.5.2023 vložil pritožbo. Ne drži, da bi prek telefona navezal stike z mladoletnim vnukom. Prepovedi ni prekršil. To naj bi se po zaključkih sodišča dogajalo v obdobju od novembra 2022 do konca januarja 2023. Uvodoma graja postopanje sodišča, ki ni izvedlo dokaza z izvedencem klinične psihologije. Izjavi otroka ne bi smelo dati teže, saj je otrok manipuliran s strani druge predlagateljice. Ustrezne odgovore bi podal izvedenec klinične psihologije, povedal bi, če otrok razume pomen te izjave in če je izjava podana pod vplivom tretjih oseb. Strokovnega znanja sodišče za ta odgovor nima. Prav tako sodišče ni ugotovilo časovne komponente. Sodišče tudi s strokovnim znanjem za ugotovitev oziroma razjasnitev dejstev, ali je otrok manipuliran s strani druge predlagateljice, ali je otrok res podal izjavo, ali je otrok ob podaji izjave dne 10.1.2023 pri CSD, star 5 let, razumel izjavo, ali je ta izjava podana pod vplivom tretjih oseb oziroma druge predlagateljice, ali je izraz prave in resnične volje otroka, ne razpolaga. Kršitev določbe 243. člena ZPP predstavlja kršitev določb postopka, ki ima vpliv na zakonitost in pravilnost sodne odločbe in je rezultirala v zmotni ugotovitvi dejanskega stanja, ta pa v zmotni uporabi materialnega prava. Sodišče časovno umeščenost zapolni z izpovedbo druge predlagateljice in priče F. F. Med drugim mora biti, da je ta pravica spoštovana, stranki zagotovljena tudi pravica do izvedbe dokazov, ki pa sicer ni neomejena, saj lahko sodišče na podlagi drugega ostavka 287. člena ZPP dokazni predlog tudi zavrne, če ima za to sprejemljive in ustavno dopustne razloge. Takšnih razlogov v predmetni zadevi, glede na višino zagrožene denarne kazni, glede na poseg, ki ga sodišče z izrekom in izvršbo izrečene denarne kazni zasleduje, ni. Sodišče je navedene dokazne predloge zavrnilo kot nepotrebne oziroma je navedlo, da ti ne bi pripomogli k odločitvi v predmetni zadevi, hkrati pa nasprotnemu udeležencu neutemeljeno odreklo pravico do izvedbe tistih dokazov, s katerimi bi lahko dokazoval svoje navedbe, da očitki o kršitvi prepovedi iz četrte alineje 1. točke izreka sklepa Okrožnega sodišča v Novi Gorici v obdobju od novembra 2022 do konca januarja 2023, niso utemeljeni. Dokazna ocena sodišča je nepopolna, površna in pomanjkljiva, ter onemogoča preizkus pravilnosti izpodbijane odločitve, kar predstavlja kršitev iz 14. točke 339. člena ZPP. V tem delu obrazložitev ne dosega zahtevanega standarda obrazložitve v skladu z ustaljeno sodno prakso. Sodišče tudi nekritično verjame predlagateljici, materi otroka. Celoten dokazni fond izvira iz materine sfere. Sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zapiše, da je tekom postopka nasprotni udeleženec prvemu predlagatelju očital, da ni objektiven, da ni nepristranski in da ni strokoven, temveč sledi konstruktu druge predlagateljice z namenom izločitve njegove družine iz življenja mld. dečka. Nadalje je navajal, da tudi ni strokovno usposobljen za pridobivanje izjav od otroka, kot jih je v tem postopku na podlagi razgovorov pridobil od mld. dečka ter tudi sicer iz zapisov razgovorov izhaja, da niso bile pojasnjene metode in tehnike, ki so bile uporabljene pri razgovoru. Sodišče zapiše, da CSD v tem postopku nima vloge organa za ugotavljanje dejstev in za pridobivanje dokazov, njegove navedbe v postopku naj ne bi štele za navedbe organa s posebnim strokovnim znanjem, temveč navedbe in ugotovitve temeljijo na izjavah in povzetkih žrtve oziroma v konkretnem primeru druge predlagateljice kot zakonite zastopnice mld. dečka. Navkljub dejstvu, da sodišče navaja, da CSD v tem postopku nima vloge organa za ugotavljanje dejstev in za pridobivanje dokazov, pa vse s strani CSD-ja predložene dokaze šteje kot temelj odločitve, ter svojo odločitev navkljub dejstvu, da je dokumentacija, predložena v spis kar se verodostojnosti tiče najmanj vprašljiva, ter je bila po mnenju nasprotnega udeleženca retroaktivno prirejena potrebam predmetnega postopka, temelji svojo odločitev prav na teh listinah. Pri tem nasprotni udeleženec opozarja na svoje očitke, ki jih je podal že v vlogi z dne 25.5.2023 in sicer: - da dokumenta "Zapis internega tima št. 1223-116/2021-31968/96 z dne 5.1.2023" prvega predlagatelja ni podpisan in ni mogoče ugotoviti, ali je navedena listina verodostojna, prav tako pa se ne da preveriti, ali je bil sestanek internega tima dne 5.1.2023 v resnici opravljen; prav tako se v verodostojnost navedene listine dvomi, ker iz sklepa tima z dne 5.1.2023 izhaja, da naj bi v ponedeljek psihologinji centra ponovno opravili pogovor z A. A. v prostorih vrtca, da se še enkrat preveri njegove izjave, predvsem glede morebitnih telefonskih stikov z nonotom; - za takšen sklep strokovnega tima, po mnenju nasprotnega udeleženca, ni bilo nikakršnih dejanskih razlogov; - da je zapis internega tima (sedaj datiran z dnem 5.1.2023) nastal po opravljenem razgovoru z dne 10.1.2023 z namenom, da se retroaktivno "opraviči" oprava drugega razgovora po tem, ko na prvem razgovoru otrok ni povedal, da bi imel z nasprotnim udeležencem telefonske stike; - da je druga predlagateljica manipulirala z otrokom, ter je povzetek pogovora z dne 10.1.2023, iz vsebine katerega izhaja, da naj bi otrok imel stike z nonotom, torej z nasprotnim udeležencem, prirejen potrebam predmetnega postopka; - da je potrebno tudi zaradi ugotovitev prvega predlagatelja iz naknadno predloženih listin, iz vsebine katerih izhaja, da po pogovoru z otrokom ni mogoče razmejiti med fantazijo in realnostjo, ter da otrok nima razvite časovne orientacije, predlogu za izvedbo dokaza z izvedencem klinične psihologije ugoditi, saj bi v primeru ugoditve predlogu za denarno kaznovanje, sodišče brez izvedbe navedenega dokaza bistveno kršilo določbe postopka, saj sodišče nima samo ustreznega strokovnega znanja za to, da bi lahko ugotavljalo, ali je predlog za izrek denarne kazni oziroma za izvršitev le-te utemeljen, oziroma na podlagi izvedenih dokazov ugotoviti, da je nasprotni udeleženec kršil sklep sodišča.

10Druga predlagateljica je na pritožbo odgovorila, priglasila stroške in predlaga njeno zavrnitev. Nasprotni udeleženec in člani njegove družine so tisti, ki želijo diskreditirati predlagateljico. Soglaša z razlogi sodišča prve stopnje. To velja tudi za razloge, zakaj ni bil izveden dokaz s postavitvijo izvedenca klinične psihologije. Otrok tudi ni podal mnenja, pač pa gre za njegovo izpovedbo kot žrtve.

11Pritožbi nista utemeljeni.

K pritožbi zoper sklep z dne 3.5.2023:

12ZPND v tretjem odstavku 19. člena določa, da se izrečeni ukrepi lahko na predlog, ki je vložen pred njihovim iztekom, večkrat podaljšajo. Predpostavk, ki morajo biti podane za odločitev o podaljšanju, zakon izrecno ne določa, upoštevati je treba namen ukrepov. Ti sicer lahko omejujejo pomembne osebne dobrine povzročitelja nasilja, toda morajo biti taki, da žrtev zaščitijo v obdobju, preden se zagotovi v primeru potrebe trajna zaščita. Postopek po ZPND je podoben zavarovanju z začasno (ureditveno) odredbo in ne gre za trajno, pač pa za začasno ureditev. Pri odločanju o podaljšanju je treba ovrednotiti okoliščine na strani žrtve, kot tudi na strani povzročitelja nasilja ter presoditi, ali je zaščita še potrebna.

13Sodišče prve stopnje je s sklepom, s katerim je izreklo dne 17.8.2021 prepovedi v smislu določb ZPND, ugotovilo, da gre za spolno nasilje nad otrokom. Ocenilo je, da obstoji določena verjetnost, da je otrok lahko ogrožen. Nasprotni udeleženec zoper sklep pritožbe ni vložil, sklep je pravnomočen. Pritožbeno sodišče se zato ne bo opredeljevalo do pritožbenih razlogov, ki izpodbijajo ugotovitve navedenega sklepa o izkazu nasilja.

14Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom, ki jih je podalo v utemeljitev odločitve sodišče. V postopkih po določbah ZPND zadošča nižji dokazni standard, izkaz odločilnih dejstev s stopnjo verjetnosti. Sodišče mora postopati hitro, izvede le nujno potrebne dokaze, s katerimi s stopnjo verjetnosti ugotovi obstoj ali neobstoj odločilnih dejstev, pri tem pa mora imeti vedno pred očmi interes otroka oz. njegovo zaščito. Pritožba izpostavlja ugotovitve izvedenke v psihiatričnem izvedenskem mnenju, ki pa jih je v bistvenem povzelo tudi sodišče, ki pa je povzelo tudi določene segmente tega mnenja, ki jih pritožba zanemari. Pomembno težo je dalo dejstvu, da je deček v pogovoru z izvedenko previdno, skromno in zadržano, a vendarle pritrdilno odgovarjal na vprašanja, ki so povezana z obravnavanimi dejanji ter je njegovo vedenje v smeri teh dogodkov nakazovalo, da se dogodkov spominja in jih doživlja čustveno zaznamovano ter je ob tem zmeden in je izvedenka ob miniminiziranju sklepala, da je oče dečku nekako razložil in ga naučil, da se ni zgodilo nič hudega, nič takega, kar bi bilo zares narobe in naj o dedku ne govori ter je deček zato v delu pogovora celo zanikal obstoj dedka. Izvedenka je ob tem tudi izpostavila, da otroci tudi iz zadrege, strahu ali sramu pa tudi lojalnosti do staršev pogosto ne povedo (drugim) vsega kar sicer zaupajo svojim staršem (slednje pa ponuja tudi odgovor na argumente pritožbe, češ da druge institucije pri otroku znakov, ki bi lahko vzbudili sum v spolno nasilje oz. posledice le tega, ki se odražajo v vedenju otroka, niso zaznale). Prvostopenjsko sodišče je zavzelo stališče, da je ocena verjetnosti glede obstoja oz. neobstoja odločilnih dejstev približno enaka, ob tehtanju morebitnih posledic, ki bi jih izrek oziroma neizrek ukrepa lahko imel, je pravilno dalo prednost izreku ukrepa zaradi zaščite žrtve (če je žrtev nasilja otrok, imajo koristi in pravice otroka prednost pred koristmi in pravicami drugih udeležencev postopka - 5. člen ZPND), a je tudi ugotovilo, da je predkazenski postopek še v teku, obstoji torej utemeljen sum storitve kaznivega dejanja, to pa po presoji pritožbenega sodišča vodi v zaključek, da izkaz verjetnosti dejanj v škodo otroka ni ovržen.

15Ker ima torej sklep vse potrebne razloge, ki utemeljujejo sprejeto odločitev, je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP, ki se v tem nepravdnem postopku smiselno uporablja glede na določbo 42. člena Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP-1).

K pritožbi zoper sklep z dne 23.3.2023:

16Sodišče mora skladno z določbami ZPND v teh zadevah postopati hitro, cilj je takojšnja zaščita žrtve, ki je edina lahko učinkovita, sodišče je tudi izvajalo nujno potrebne dokaze, s katerimi lahko s stopnjo potrebne verjetnosti ugotovi bodisi obstoj bodisi neobstoj za odločitev pomembnih dejstev. Res je, da mora sodišče pretehtati tako dokaze, ki kažejo, da je določeno zatrjevano dejanje storjeno, kot tudi tiste, ki ga negirajo, vendar ob tem ni spregledati, da je nasprotni udeleženec, ki bi lahko sodišču predstavil svojo verzijo dogodkov, svoj predlog za zaslišanje umaknil. Ni pritrditi niti očitku o krajevni in časovni neumeščenosti po otroku zatrjevanih telefonskih pogovorov - kot je že sodišče zapisalo, gre za obdobje otrokovega razvoja, ko ni mogoče razmejiti med fantazijo in realnostjo, to je značilno za razvojno obdobje, v katerem se je otrok nahajal. Vendar deček dedka v času, ko so potekali telefonski pogovori, ni videl približno leto in pol, nizka je torej verjetnost, da bi deček o tem spregovoril, da bi v smeri, da se ukvarja z dedkom, ki ga že leto in pol ni videl, razvil fantazijo, kot je povzelo sodišče v razlogih sklepa pod točko 14, ki se jim pritožbeno sodišče pridružuje, in je ob vsem razloženem dokazni predlog za postavitev izvedenca klinične psihologije utemeljeno zavrnjen (razlogi o manipulaciji dečka, tudi s strani CSD, so splošni in ne vzbudijo dvoma v vsebino povzete otrokove izjave).

17Pritožbeni razlogi torej niso podani, sodišče prve stopnje je ugotovilo vsa odločilna pravnorelevantna dejstva in ob pravilni uporabi materialnega prava odredilo izvršitev denarne kazni, katere namen je, da povzročitelja nasilja odvrne od kršenja ukrepov oziroma da spoštuje sklep sodišča o izrečenih prepovedi, ob tem ne očitanih in ne uradoma upoštevnih kršitev postopka ni storilo. Zato je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

18Upoštevaje vse okoliščine tega primera je pritožbeno sodišče odločilo, da vsi udeleženci sami trpijo stroške pritožbenega postopka (40. člen ZNP-1).