VSL Sklep I Cp 1431/2023

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe z dne 6. 7. 2023, s katerim je upnica zahtevala, da sta ji dolžnika dolžna v roku 48 ur dopustiti peš dostop po parcelah ID 0000 463/92 in 463/193, sanacijo poškodbe na vodovodnem sistemu na označenem delu nepremičnine dolžnikov na v izreku opisan način ter vzpostavitev prejšnjega stanja zemljišča po opravljeni sanaciji poškodbe vodovodnega sistema.

2Zoper sklep vlaga pritožbo upnica zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja in napačne up0rabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev oziroma spremembo sklepa tako, da se predlogu ugodi. Zavrnitev predloga je neutemeljena. Pritožnica je izkazala predpostavke za izdajo regulacijske začasne odredbe po 272. členu ZIZ¹ in jih zadostno obrazložila. Na straneh 8 in 9 svojega pisanja se ukvarja le z nastankom in preprečitvijo težko nadomestljive škode. Izpostavila in dokazno je podprla tri vidike nastanka take škode: 1. nezmožnost uporabe lastne nepremičnine, dokler ni izpolnjena odločba inšpekcijskega organa, 2. škodo, ki izvira iz nespoštovanja inšpekcijske odločbe (prisila s kaznovanjem ali odločba o rušenju) in 3. predložila je gradbeno pogodbo za izvedbo del (če jih ne bo mogoče opraviti, bo izgubila izvajalca, po krivdi tožencev). Obenem gre za izkustvena dejstva, ki bi jih kot taka moralo sodišče upoštevati pri odločanju o utemeljenosti začasne odredbe. Obrazložitev sodne odločbe je slaba in pavšalna. Pravno in življenjsko je nevzdržen zaključek, da ni izkazan nastanek težko nadomestljive škode. Splošno znano je, da je pitna voda potrebna za življenje vsakega organizma. Potrebna je tudi za uporabo nepremičnin in za izvedbo katerihkoli del na nepremičnini upnice. Ker je vodovod do nje že več kot štirideset let speljan po vtoževanem zemljišču, sedaj pa je upnica v njegovi uporabi onemogočena, je težko nadomestljiva škoda izkazana. Napačno in nepopolno je ocenjena odločba upravnega organa. Z njo je težko nadomestljiva škoda konkretizirana. Ravno zaradi neposredne grožnje za zdravje in življenje ljudi je bila pritožnici prepovedana uporaba stanovanjskega objekta. Naložena ji je vrsta vzdrževalnih del, naštetih v predlogu, ki jih mora opraviti do 15. 3. 2024, sicer ji grozi kazen ali rušitev objekta. To je opredmetena in težko nadomestljiva škoda, saj v tem primeru gradnja ne bo več mogoča. Na to in na določbe Gradbenega zakona (GZ), je tožnica opozorila v predlogu, a sodišče ni ničesar upoštevalo niti se do tega opredelilo. Nesmiselno je izkazovanje splošno znanih dejstev. Poznati bi jih moralo sodišče samo. Napačno je ugotovljeno dejansko stanje. Voda je začela puščati šele maja oziroma v začetku junija. Sodišče se ne bi smelo opreti na okoliščine, ki jih je upoštevalo kot ključne (začasni odklop vode preko zime, časovni zamik pri izvedbi naložene sanacije objekta). Iz pravilno ugotovljene prepovedi uporabe objekta izhaja nujnost začasne odredbe zaradi naložene sanacije objekta. Pojavila se je zdaj in ne pozimi. Tedaj ni mogoče izvajati gradbenih del. Začasen odklop vode je odraz skrbnosti pritožnice, nasprotna dokazna ocena sodišča je zmotna. Kaže na nepoznavanje stanja v gradbeništvu. Predhodna izvedba sanacijskih del je bila onemogočena zaradi zamudnega zbiranja načrtov, iskanja gradbenikov za dela na nevarnem objektu ter konjukture v gradbeništvu. Pritožnica ima vsa upravičenja za popravilo vodovodne inštalacije, ki obstaja že štirideset let. Vsega navedenega v predlogu ni izpostavila, ker to dejansko vprašanje ni relevantno za odločitev sodišča. Težko nadomestljiva oziroma nenadomestljiva škoda ji bo nastala zdaj zaradi tožene stranke. Sodišče je napravilo lastne zaključke mimo trditvene in dokazne podlage pritožnice. Prezrlo je obrazložitev odločbe upravnega organa, ki je ni celovito ocenilo. Hkrati je zanemarilo trditve pritožnice iz predloga, ki prav tako temeljijo na navedeni odločbi, in se o njih ni izreklo. Kljub presoji, da je relevantna le druga alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ, se je dotaknilo tehtanja mogoče škode. Izkustveno je nemogoče, da bi kratkotrajno popravilo razpoke na preprosti plastični cevi škodilo dolžnikoma. Pritožnica je predlagala tudi izvedenca.

3Dolžnika sta odgovorila na pritožbo. Predlagata, naj jo višje sodišče zavrne in potrdi izpodbijani sklep. Priglašata stroške z odgovorom na pritožbo. Zatrjevana služnost vodovoda ni bila nikoli ustanovljena, oziroma je vsaj prenehala zaradi neizvrševanja od leta 1980 naprej, ker je bil objekt upnice že tedaj neprimeren za stanovanjsko bivanje. Posege na njunih nepremičninah sta prepovedala zaradi geoloških značilnostih terena (plazovito in strmo območje, lega sosednjih nepremičnin). Brez strokovnih geoloških raziskav terena ni mogoče dopustiti nobenega posega na tem območju, sicer bo ogroženo življenje in premoženje dolžnikov. To je izkustveno izkazano s predhodnimi plazovi z dne 18. 2. 2014, (povzročila ga je okvara na obravnavanem vodovodnem omrežju), z dne 3. 1. 2021 in 24 1. 2021 ter z izrednimi razmerami, povezanimi s poplavami 4. 8. 2023. Pritožnici ni kršena nobena pravica. Svojega objekta ne sme uporabljati. Rušiti se je začel sam dne 4. 8. 2023. Prilagata fotografije. Ogroža nižje ležečo nepremičnino dolžnikov. Pritožnica je doslej vsa dela na ruševini izvajala na nedopusten način in brez zavarovanja gradbišča. Sanacije neustreznega prastarega vodovodnega sistema ni možno podrediti pod nujna ali vzdrževalna dela. Inšpekcijska odločba ne utemeljuje začetka izvajanja gradbenih del. Ugotovitve sodišča so pravilne. Pritožnica ni izkazala predpostavk za izdajo začasne odredbe, zato je predlog pravilno zavrnjen.

4Pritožba ni utemeljena.

5Upnica je 10. 7. 2023 ob vložitvi tožbe za dopustitev uporabe sosednje nepremičnine zaradi uporabe nujnih dejanj (76. člen SPZ) predlagala izdajo začasne odredbe v delu, s katerim uveljavlja nedenarno terjatev (dopustitev sanacije na vodovodu, ki poteka po nepremičnini dolžnikov ter vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje po popravilu vodovoda v roku 48 ur od izdaje začasne odredbe).

6Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz materialnopravnih izhodišč, ki jih je za izdajo regulacijskih začasnih odredb podalo Ustavno sodišče v odločbi Up- 275/97 ter iz 272. člena ZIZ. Za izdajo regulacijske začasne odredbe mora biti izkazana verjetnost upnikove terjatve (prvi odstavek 272. člena ZIZ), ki jo je sodišče prve stopnje ob obravnavi predloga upnice ugotovilo, ter predpostavka iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ: da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode. V okviru pravilno ocenjene trditvene in ponujene dokazne podlage je ocenilo, da tožnica ob izkazani verjetnosti terjatve ni zmogla potrebnega trditvenega in dokaznega bremena o nastanku težko nadomestljive škode, medtem ko preprečitve uporabe sile ni ne zatrjevala ne dokazovala. Zato je predlog zavrnilo. V zadostni meri se je opredelilo do trditev pritožnice glede neugodnih posledic izdaje začasne odredbe za stranki. Navedlo in upoštevalo je prevladujoče stališče v sodni praksi, da regulacijske začasne odredbe ni mogoče izdati, če je ob verjetnosti terjatve izpolnjena le še predpostavka iz tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ.² Obstoj le te predpostavke ni samostojen pogoj oziroma ne zadošča za izdajo regulacijske začasne odredbe, česar pritožnica v pritožbi niti ne graja.

7Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje dokazni oceni in ugotovitvi sodišča prve stopnje, da pritožnica ni izkazala verjetnosti nastanka težko nadomestljive škode, ki bi lahko opravičila izdajo predlagane začasne odredbe. Trditvena podlaga tožeče stranke je pravilno ocenjena in v celoti pravilno povzeta v točki 2 izpodbijanega sklepa. Dokazna ocena je pravilna in utemeljena v jasnih in razumljivih razlogih, ki si ne nasprotujejo. Pravilna je ocena, da so bile navedbe pritožnice o nujnosti vode za zadovoljevanje vsakodnevnih potreb ovržene že z nadaljnjimi navedbami pritožnice same, saj je navajala, da ji je bila uporaba stanovanjskega objekta prepovedana že v začetku preteklega leta, in da je bila voda v obravnavanem objektu preko zadnje zime odklopljena. Pravilno so povzete in ocenjene tudi navedbe o nujnosti vode za izvedbo gradbenih del za utrditev strukturne trdosti obravnavane stavbe v postavljenem roku (prva polovica leta 2024). Tožnica je navedla le, da so ji bila gradbena dela naložena z odločbo inšpekcijskega organa z dne 10. 1. 2022, in da se rok izteče v prvi polovici leta 2024. Vse ostale navedbe, s katerimi v pritožbi pojasnjuje verjetnost nastanka težko nadomestljive škode, so prepozne in neupoštevne pritožbene novote. V predlogu za izdajo začasne odredbe (niti v tožbi) jih ni, pritožnica pa tudi ne opraviči, zakaj ne. Sodišču prve stopnje se torej ni bilo treba opredeljevati do pritožbenih navedb, da grozi škoda zaradi nespoštovanja inšpekcijske odločbe in zaradi izgube izvajalca gradbenih del. V spisu zatrjevane strani 8 in 9 tožbe oziroma predloga z navedenimi navedbami, ki naj bi jih pritožba le ponovila, namreč ni. Predlagani dokazi (inšpekcijska odločba, gradbena pogodba) pa izostale trditvene podlage zaradi povezanosti trditvenega in dokaznega bremena ne morejo nadomestiti.

8Predlagatelj začasne odredbe, ki zatrjuje nevarnost nastanka težko nanadomestljive škode, mora za to konkretno in natančno navesti relevantna dejstva, tudi če so splošno znana, kadar so pravno pomembna za substanciranje zahtevka. Nasprotne pritožbene navedbe so neutemeljene. Splošno znana dejstva, ki so pravno pomembna za substanciranje zahtevka, so predmet trditvenega bremena stranke. Sodišče jih ne more ugotavljati samo, če niso zatrjevana. Ne zadostujejo torej le pavšalne navedbe o nevarnosti težko nadomestljive škode. Potrebna je obrazložitev, katera in zakaj določena dejstva pomenijo nevarnost in zakaj bo škoda težko nadomestljiva. Za ugotovitev dejstev je treba predlagati ustrezne dokaze, ki bodo potrdili njihovo resničnost. Zatrjevana splošno znana dejstva, da so zidarska in gradbena dela pogojena z zagotavljanjem vode za njihovo izvedbo, niti sanacija vodovodnega priključka zaradi izvedbe gradbenih del na nevarnem objektu, sama po sebi ne predstavljajo težko nadomestljive škode, zaradi katere bi bilo treba izdati regulacijsko začasno odredbo.

9Težko nadomestljiva škoda je pravni standard, ki ga zakon ne definira. V vsakem konkretnem primeru ga glede na vse okoliščine primera, napolnjuje sodišče. Da to lahko stori, mora imeti na voljo konkretne trditve predlagatelja o škodi, ki nastaja ali grozi, in dokaze zanje. Ker jih po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje upnica v obravnavanem primeru ni ponudila, je predlog pravilno zavrnjen. Manjkajočih trditev ne morejo nadomestiti le trditve o tehtanju posledic za obe stranki, ker zgolj ta predpostavka ne utemeljuje izdaje regulacijske začasne odredbe.

10Pritožbeni razlogi torej niso podani. Odločitev sodišča prve stopnje je v pravnem in dejanskem pogledu pravilna in ni obremenjena z absolutnimi bistvenimi kršitvami pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ).

11Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo. Stroški zavarovanja, predlaganega med pravdo, namreč spadajo med pravdne

stroške, o katerih odloči sodišče prve stopnje s končno odločbo.

¹ Zakon o izvršbi in zavarovanju, Ur. l. RS, št. 51/1998 s spremembami.
² Ki določa, da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku.