VSRS Sklep II DoR 190/2023
ECLI:SI:VSRS:2023:II.DOR.190.2023Področje: stvarno pravo, civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–7▾
Jedro povzetek sodišča
Predlog se zavrne.
Izrek
Predlog se zavrne.
Obrazložitev
1Tožnik je zoper toženca naperil tožbeni zahtevek, s katerim je zahteval, da se ugotovi, da je izključni lastnik nepremičnine, parc. št. 99/2, k. o. ... (sporna nepremičnina), in sicer na podlagi pravil o priposestvovanju.
2Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku in razsodilo, da je tožnik na podlagi priposestvovanja izključni lastnik sporne nepremičnine.
3Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
4Zoper sodbo sodišča druge stopnje toženec vlaga predlog za dopustitev revizije. V njem predlaga, da se revizija dopusti glede vprašanj:
„- Ali lahko sodišče z zaslišanjem prič samo nadomesti manjkajočo trditveno podlago glede izrednega priposestvovanja, saj je tožnik zatrjeval dobroverno lastniško posest po uživalcu na podlagi listine, kar pa iz te listine evidentno ne izhaja in ta oseba po sodišču ugotovljeno ni bila in mogla biti dobroverna ter ni imela lastniške posesti ter ali lahko sodišče spremeni dejansko stanje na način, da zatrjevano lastniško posest uživalca v smislu priposestvovalne dobe samo nadomesti kot posredno posest solastnikov?
- Ali se lahko nedobroverna posest oz. posest uživalca (med leti 1930 in 1958) všteva v priposestvovalno dobo za izredno priposestvovanje po ODZ, kot posredna posest več domnevnim solastnikom in ali se lahko priposestvovalna doba nadaljuje v korist zgolj enega domnevnega solastnika in konča z njegovo izvirno pridobitvijo lastninske pravice na celotni nepremičnini, vse z zatrjevano posestjo zgolj enega pravnega naslednika tega uživalca oz. s posestjo zgolj enega od domnevno štirih solastnikov te sporne nepremičnine, brez zatrjevanega in izkazanega pravnega nasledstva tega domnevnega solastnika po treh ostalih solastnikih te sporne nepremičnine?“
5Predlog ni utemeljen.
6Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP). V konkretni zadevi zastavljena vprašanja tem merilom ne ustrezajo. Pogoji za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
7Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).
Vir: Vrhovno sodišče Republike Slovenije · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 24. 8. 2023Nazaj na vrh ↑