VSC Sklep III Kp 69329/2020

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojenca s oprosti plačila sodne takse za pritožbo zoper sklep.

1S pritožbeno izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog obsojenega A. A. za izvršitev kazni zapora ob koncu tedna kot neutemeljen.

2Zoper sklep se je pravočasno pritožil obsojeni, smiselno iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga, da višje sodišče njegovi pritožbi ugodi.

3Pritožba ni utemeljena.

4V skladu z določbo četrtega odstavka 86. člena KZ-1 se kazen zapora do treh let, razen za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost, za obsojenca, ki izpolnjuje pogoje, določene v zakonu, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, lahko izvršuje tudi tako, da obsojenec med prestajanjem kazni zapora še naprej dela ali se izobražuje in prebiva doma, razen v prostih dneh, praviloma ob koncu tedna, ko mora biti v zavodu. Natančnejše pogoje izvrševanja določi zavod. Citirano zakonsko določilo torej govori o obsojencu, ki mu je s tem alternativnim načinom izvršitve zaporne kazni omogočeno, da ″še naprej dela ali se izobražuje″. Namen takšne nadomestne izvršitve zaporne kazni je prav v tem, da sicer osebnostno urejeni obsojenec, ki je zaposlen, samozaposlen ali samostojno opravlja kmetijsko dejavnost, nadaljuje z opravljanjem dela oziroma dejavnosti. Merila presoje in pogoje za obsojenca natančneje določa Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1) v 12. členu, kjer pravi, da se takšna oblika izvrševanja lahko uporabi pri obsojencu, ki

- je osebnostno toliko urejen, da mu je mogoče zaupati, da take oblike izvrševanja ne bo zlorabil

- je zaposlen, samozaposlen ali opravlja samostojno kmetijsko dejavnost ali

- ima status dijaka ali študenta in se redno šola.

5V obravnavani zadevi je bil obsojeni A. A. spoznan za krivega storitve dveh kaznivih dejanj poskusa kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 v zvezi s prvim odstavkom 204. člena KZ-1 in v zvezi s 34. členom KZ-1, pri čemer je bilo eno od teh dveh kaznivih dejanj storjeno v sostorilstvu. Izrečena mu je bila enotna kazen eno leto zapora. Ob tem je bil obsojenec, kot je razvidno iz obsežnega izpiska iz kazenske evidence, doslej že velikokrat pravnomočno obsojen zaradi različnih kaznivih dejanj in sicer kaznivega dejanja napad na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti, poslovne goljufije, ponarejanja denarja, prikrivanja, ponareditve ali uničenja poslovnih listin, zatajitve, velike tatvine, davčne zatajitve, ponarejanja denarja ter dajanja daril za nezakonito posredovanje. Prav tako ima obsojenec odprta še dva kazenska postopka, za katera se predvideva, da do izteka kazni zapora, to je do dne 8. 11. 2023 še ne bosta zaključena. Obsojenec prestaja kazen zapora na polodprtem oddelku, kjer že ima določene ugodnosti. Ne gre pa tudi prezreti, da je Zavod za prestajanje kazni zapora v Mariboru dne 2. 2. 2023 podal negativno mnenje k predlogu obsojenca. Vse navedene razloge je prvostopno sodišče upoštevalo pri svoji odločitvi, ko je z izpodbijanim sklepom predlog obsojenca za izvršitev kazni zapora ob koncu tedna zavrnilo kot neutemeljen. Nenazadnje ne gre prezreti dejstva, da je po izdaji izpodbijanega sklepa dne 21. 3. 2023 postala pravnomočna sodba Okrožnega sodišča v Celju opr. št. III Ks 69329/2020 z dne 14. 2. 2023, s katero je sodišče ugodilo predlogu obsojenca za združitev dveh zapornih kazni in mu izreklo enotno kazen eno leto in devet mesecev zapora.

6Tudi po oceni pritožbenega sodišča so vse navedene okoliščine, ki jih je pravilno izpostavilo sodišče prve stopnje, takšne, da ni mogoče slediti obljubam obsojenca, da je tekom prestajanja zapornih kazni postal toliko osebnostno urejen, da bi mu bilo mogoče zaupati, da takšne oblike izvrševanja kazni zapora ne bo zlorabil. Iz njegove pritožbe, ob siceršnjem zatrjevanju namena urediti si življenje, delati in si ustvariti družino, izhaja, da je povsem nekritičen do svoje pretekle kriminalne dejavnosti, saj je obširno v pritožbi navajal razloge, zakaj je bil doslej večkrat obsojen za dejanja, ki jih ni storil. Glede na vse navedeno tudi pritožbeno sklicevanje na sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s samostojnim podjetnikom B. (iz pogodbe o zaposlitvi, ki jo je predložil obsojeni, je razvidno, da je bila ta sklenjena za določen čas od 16. 1. 2023 do 16. 1. 2024) ne more biti uspešno. Ob dejstvu, da se obsojeni nahaja na prestajanju zaporne kazni od 8. 11. 2022 dalje, je nedvomno, da obsojeni na podlagi predložene pogodbe ne opravlja dela. Tako tudi ni podano eno izmed meril za izrek takoimenovanega vikend zapora, ki so določena v 12. členu ZIKS-1, saj obsojeni dejansko po pogodbi o zaposlitvi, ki jo je predložil sodišču, dela ne opravlja.

7Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje je torej pravilen in zakonit. Ker sodišče druge stopnje pri obravnavanju pritožbe ni zasledilo niti kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je obsojenčevo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

8Obsojenec je brez rednih prihodkov, nahaja se na prestajanju daljše zaporne kazni. Zato ga je pritožbeno sodišče oprostilo plačila sodne takse, saj je ocenilo, da bi bilo s plačilom le-te ogroženo njegovo preživljanje.