VSC Sklep PRp 58/2023

Pritožba se zavrne in se izpodbijan sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da se odločba prekrškovnega organa v Avstriji Bezirkshaupmannschaft Spittal a der Drau, št. SP9 – VST-16739/2021 z dne 4. 8. 2021, ki je postala pravnomočna dne 9. 3. 2022, s katero je bil storilec spoznan za odgovornega kršitve določila 10.a odstavka 52. člena Zakona o cestnem prometu, zaradi česar mu je bila na podlagi 3.a odstavka 99. člena Zakona o cestnem prometu naložena v plačilo denarna sankcija v višini 95,00 EUR, prizna in izvrši, pri čemer se bo v primeru neplačila denarna sankcija prisilno izterjala.

2Zoper tak sklep se pritožuje storilec, smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja (3. točka 154. člena Zakona o prekrških – ZP-1), saj v pritožbi navaja, da prekrška ni storil on, ampak druga oseba. Smiselno predlaga, da sodišče njegovi pritožbi ugodi in izpodbijano odločbo razveljavi.

3Pritožba ni utemeljena.

4V postopku priznanja in izvršitve odločbe, s katero je storilcu v drugi državi članice Evropske unije izrečena denarna kazen v kazenskem ali prekrškovnem postopku, domače sodišče v skladu s prvim odstavkom 190. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije (v nadaljevanju ZSKZDČEU-1) ob priznanju odloča na podlagi odločbe, s katero je bila izrečena denarna sankcija, ki jo je treba izvršiti, ter obrazca iz priloge 10 tega zakona, ki ga je izpolnil in potrdil pristojni organ države izdaje. V skladu z osmim odstavkom 190. člena ZSKZDČEU-1 z izjemo ugotavljanja morebitne nedopustnosti izvrševanja, domače sodišče prizna odločbo brez posebnega obravnavanja in brez odlašanja ukrene vse kar je potrebno za njeno izvršitev. Pri tem je vezano na načelo vzajemnega priznavanja, ki je določeno v 3. členu ZSKZDČEU-1, v skladu s katerim pristojni organi v Republiki Sloveniji izvršujejo odločbe pristojnih organov drugih držav članic na podlagi vzajemnega priznavanja odločb in pri odločanju ob upoštevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin presojajo le, ali so predložene ustrezne listine ter izpolnjeni drugi pogoji, ki jih določa ta zakon.

5V predmetnem postopku odločanja o priznanju in izvršitvi odločbe tujega prekrškovnega organa je sodišče prve stopnje ob upoštevanju določb ZSKZDČEU-1 ugotovilo, da ni podana nobena od predpostavk nedopustnosti izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje, ki jih določa 186. člen ZSKZDČEU-1, zaradi česar je odločilo, da se odločba prizna in izvrši. Pri tem pa je v 7. točki obrazložitve kratko pojasnilo vsebino odločbo tujega prekrškovnega organa, kot izhaja iz listin, ki jih je predlogu za priznanje in izvršitev priložil pristojni prekrškovni organ Republike Avstrije.

6Storilec v pritožbi navaja, da prekrška ni storil on in da je vozilo upravljala druga oseba. Kot je bilo poudarjeno zgoraj, se sodišče v okviru predmetnega postopka ne more in sme spuščati v presojo pravilnosti odločitve pristojnega organa države izdaje. Sodišče namreč v predmetnem postopku ne presoja več dejanskega stanja, ki je podlaga za priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe ter odgovornosti za prekršek, temveč le preverja, ali so izpolnjeni pogoji za priznanje in izvršitve določbe tujega prekrškovnega organa. Zato pritožbene navedbe, da storilec naj ne bi vozil v času storitve prekrška, ne vplivajo na presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa, saj se ne nanašajo na pravno odločilna dejstva za sprejem izpodbijane odločitve. Pritožba se zato zavrne kot neutemeljena.

7Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo, kot je obrazloženo zgoraj, zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijan sklep sodišča prve stopnje potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).