VSM Sklep I Cpg 143/2023

I. Pritožbi prvega dolžnika se ugodi in sklep sodišča prve stopnje z dne 14. 4. 2023 spremeni tako, da sedaj v celoti glasi:

„I. Ugovoru se ugodi, sklep z dne 2. 2. 2023 se v točkah I, II, III, V, VI in VII razveljavi in predlog za izdajo začasne odredbe v delu, v katerem ni bil zavrnjen že pod točko IV izreka sklepa z dne 2. 2. 2023, zavrne.

II. Upnik je dolžan prvemu dolžniku v roku 8 dni od vročitve sklepa sodišča druge stopnje povrniti stroške ugovornega postopka v znesku 3.253,36 EUR.

III. Upnik sam krije svoje stroške odgovora na ugovor.“

II. Pritožba upnika se zavrne in se v točki IV izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje z dne 2. 2. 2023.

III. Dopolnitev pritožbe upnika, vložena dne 26. 4. 2023, se zavrže.

IV. Upnik sam krije vse svoje stroške tega pritožbenega postopka.

V. Dolžnika sama krijeta svoje stroške odgovora na pritožbo in odgovora na dopolnitev pritožbe upnika.

VI. Upnik je dolžan prvemu dolžniku v roku 8 dni od vročitve sklepa sodišča druge stopnje povrniti stroške pritožbe v znesku 6.472,40 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

1Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 2. 2. 2023 sklenilo:

- da se prvemu dolžniku prepoveduje odtujitev nepremičnin z ID znaki parcela ... 1235/7, parcela ... 1234 in parcela ... 1233 ter se ta prepoved zaznamuje v zemljiški knjigi pri teh nepremičninah (točka I izreka),

- da se dolžnikoma prepove izpolniti katerokoli njuno obveznost iz Prodajne pogodbe z dne 23. 12. 2022, ki je usmerjena v to, da bi prišlo do prenosa posesti oz. lastništva navedenih nepremičnin iz prvega na drugega dolžnika in sicer primeroma se drugemu dolžniku prepove poravnati kupnino, prvemu dolžniku pa overiti Prodajno pogodbo z dne 23. 12. 2022, jo deponirati pri notarju, prenesti posest na nepremičninah ali pa pri notarju deponirati izbrisna dovolila v korist drugega dolžnika ali storiti karkoli drugega, kar bi upnika prikrajšalo v njegovi možnosti uveljaviti predkupno pravico (točka II izreka),

- da se v primeru, če prvi ali drugi dolžnik kršita začasno odredbo iz II. točke izreka, kršitelju izreče denarna kazen v višini 100.000,00 EUR (točka III izreka),

- da se v presežku predlog za zavarovanje zavrne (točka IV izreka),

- da je upnik dolžan do vključno 28. 2. 2023 sodišču predložiti dokazilo o uveljavljanju predkupne pravice in plačilu kupnine za predmetne nepremičnine in do 15. 3. 2023 pri pristojnem sodišču vložiti tožbo zoper dolžnika za uveljavitev predkupne pravice na nepremičninah, ter o tem v roku 3 dni od vložitve obvestiti predmetno sodišče, skupaj z dokazilom o vložitvi tožbe (točka V izreka),

- da ta začasna odredba velja še 8 dni po izvršljivosti meritorne odločbe, ki bo izdana v postopku iz prejšnje točke izreka (točka VI izreka), in

- da sta dolžnika dolžna upniku solidarno povrniti stroške postopka v znesku 3.875,36 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka VII izreka).

2S sklepom z dne 14. 4. 2023 pa je sodišče prve stopnje zavrnilo tako ugovor prvega dolžnika (točka I izreka) kot tudi njegov zahtevek za povrnitev stroškov (točka II izreka). Prvemu dolžniku je hkrati naložilo plačilo upnikovih stroškov v višini 3.223,36 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka III izreka).

3Zoper sklep (o ugovoru) z dne 14. 4. 2023 se pravočasno pritožuje prvi dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Uvodoma izpostavlja, da upnik do njega ni imel nobene terjatve iz naslova dogovora o pogodbeni predkupni pravici. Že iz samih navedb upnika namreč izhaja, da je bil s strani prvega dolžnika pravilno in popolno seznanjen o nameravani prodaji in pozvan, da pod enakimi pogoji kot drugi dolžnik sam kupi predmetne nepremičnine. S tem je bila izpolnjena edina obveznost predkupnega zavezanca iz naslova predkupne pravice. Z izpolnitvijo pa sleherna (bodisi denarna, bodisi nedenarna) terjatev ugasne. Glede na navedeno ni izpolnjen že temeljni pogoj za izdajo predlaganih začasnih odredb – verjeten obstoj ali nastanek nedenarne terjatve iz prvega odstavka 272. člena ZIZ. Pritožba nadalje argumentirano pojasnjuje, da v obravnavanem primeru niso podane tudi preostale predpostavke za izdajo začasne odredbe, t.j. nevarnost, da bo brez izdaje začasne odredbe uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena in nastanek manj ugodnih posledic dolžnikoma. Sodišče prve stopnje nadalje ni upoštevalo dejstva, da gre dejansko v obravnavanem primeru za t.i. regulacijsko začasno odredbo, ki terja posebno in izrazito restriktivno obravnavo. Nadalje pritožba uveljavlja bistvene kršitve določb postopka, pri čemer posebej izpostavlja domnevno nasprotje med razlogi za izdajo sklepa o zavarovanju z dne 2. 2. 2023 in samim izrekom navedenega sklepa, česar sodišče prve stopnje ni odpravilo v postopku odločanja o ugovoru prvega dolžnika. Poleg navedenega pritožba sodišču prve stopnje očita še, da dolžnikoma ni efektivno omogočilo učinkovite izjave v postopku, saj sta v postopku vložila dodatne vloge (v odgovor na vloge upnika), katerih sodišče prve stopnje ni obravnavalo oz. se o njih ni izjasnilo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in primarno sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da njegovemu ugovoru zoper sklep o začasni odredbi ugodi in predlog za izdajo začasne odredbe zavrne oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, vse s stroškovno posledico za upnika.

4Zoper točke III, IV in V izreka sklepa z dne 2. 2. 2023 se pritožuje (pritožba z dne 10. 2. 2023) upnik iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Primarno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje za kršitev izdane začasne odredbe neutemeljeno določilo denarno kazen zgolj v znesku 100.000,00 EUR (upnik je predlagal kazen v znesku 500.000,00 EUR), pri čemer v tej zvezi sklep ni ustrezno obrazložen (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Nadalje pritožba nasprotuje zavrnitvi predlagane začasne odredbe v delu, v katerem se je predlagala prepoved obremenitve predmetnih nepremičnin, pri čemer v tej zvezi navaja okoliščine, ki so nastale po vložitvi predloga za izdajo začasne odredbe in ki kažejo na to, da obstajajo drugi upniki prvega dolžnika z neporavnanimi terjatvami in da prvi dolžnik nima nobenega namena upoštevati pravic upnika kot predkupnega upravičenca. Pritožba prav tako nasprotuje pogojem, ki jih je sodišče prve stopnje v zvezi z uveljavitvijo terjatve določilo upniku v točki V izreka. Meni, da predložitev dokazila o plačilu kupnine v okoliščinah konkretnega primera ni niti potrebna niti ni pogoj za uveljavitev predkupne pravice. Pritožbenemu sodišču po navedenem predlaga, da ob ugoditvi pritožbi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu primarno ustrezno spremeni oz. ga podrejeno razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, dolžnikoma pa v vsakem primeru naloži solidarno povrnitev pritožbenih stroškov.

V dopolnitvi pritožbe, vloženi dne 26. 4. 2023, upnik odgovarja na navedbe dolžnikov iz njunega odgovora na pritožbo, ki po njegovi oceni predstavljajo nova dejstva in dokaze, ki v času vložitve pritožbe sploh niso obstajala, zaradi česar se upnik glede njih ni imel možnosti izjaviti.

5Upnik v odgovoru na pritožbo prvega dolžnika pritožbenim navedbam argumentirano nasprotuje kot neutemeljenim in kot pravilnim pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje. Zavzema se za zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa z dne 14. 4. 2023 ter priglaša stroške odgovora na pritožbo.

6Dolžnika sta (ločeno) odgovorila tako na pritožbo kot tudi na dopolnitev pritožbe upnika.

Menita, da upnikova pritožba na splošno ni dovoljena, ker je izgubil pravni interes zanjo (izgubil je pravico do uveljavljanja predkupne pravice) oz. ni dovoljena zoper točko V izreka sklepa, ker je v tem delu bilo njegovemu predlogu ugodeno. V ostalem pritožbene navedbe argumentirano prerekata kot neutemeljene. Zavzemata se za zavrženje pritožbe kot nedovoljene oz. njeno zavrnitev iz razloga neutemeljenosti in ustavitev postopka zavarovanja ter razveljavitev vseh opravljenih dejanj. Zahtevata povračilo stroškov tega postopka.

Dodatno v odgovoru na dopolnitev pritožbe dolžnika izpostavljata, da je ta neupoštevna, saj je bila vložena po izteku zakonskega roka za pritožbo. Kljub vsemu pa iz previdnosti prerekata neutemeljene in neresnične upnikove dodatne navedbe. Ne glede na uspeh upnika v tem pritožbenem postopku zahtevata povrnitev stroškov tega odgovora na dopolnitev pritožbe kot separatne stroške.

7Pritožba prvega dolžnika je utemeljena, medtem ko pritožba upnika ni utemeljena.

8Dopolnitev pritožbe upnika zoper sklep z dne 2. 2. 2023 je bila vložena precej po izteku 8 dnevnega roka za pritožbo (sklep je bil upniku vročen dne 6. 2. 2023, dopolnitev pritožbo je bila vložena dne 26. 4. 2023), na katerega so bile stranke opozorjene v pravnem pouku navedenega sklepa, zaradi česar je neupoštevna in jo je pritožbeno sodišče zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).

K pritožbi prvega dolžnika zoper sklep o ugovoru z dne 14. 4. 2023:

9Pritožbeno sodišče, ki je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), je zaključilo, da je sodišče prve stopnje materialnopravno zmotno presodilo, da je upnik v obravnavani zadevi zavarovanja izkazal vse predpostavke za izdajo začasne odredbe, kar je terjalo spremembo prvostopenjske odločitve, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

10V obravnavani zadevi je upnik vložil predlog za izdajo začasne odredbe zaradi zavarovanja njegove nedenarne terjatve na uveljavitev (ustno dogovorjene) predkupne pravice, ki mu je sodišče prve stopnje delno sledilo z izdajo sklepa z dne 2. 2. 2023. Presodilo je, da je upnik s stopnjo verjetnosti izkazal, da njegova terjatev obstoji (prvi odstavek 272. člena ZIZ), nadalje nevarnost, da bo brez izdaje začasne odredbe uveljavitev predkupne pravice precej otežena (prva alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ), kot tudi, da dolžnika z izdajo začasnih odredb, če bi se te kasneje izkazale za neutemeljene, ne bi utrpela hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje nastale upniku (tretja alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ).

11Prvi dolžnik je zoper to odločitev vložil ugovor, v katerem je argumentirano nasprotoval obstoju predpostavk za izdajo začasne odredbe. Primarno je izpostavil, da upnik sploh nima predkupne pravice na predmetnih nepremičninah in da je tudi sicer že dne 3. 2. 2023 podal izjavo o uveljavljanju predkupne pravice, zaradi česar nima več potrebe po izdaji začasne odredbe. Poleg tega je izpostavil, da je upnika pravočasno obvestil o nameravani prodaji in vseh pogojih prodaje, s čimer je v celoti izpolnil obveznosti iz 507. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ).

12Kot izhaja iz obrazložitve sedaj izpodbijanega sklepa o ugovoru, sodišče prve stopnje ugovornim navedbam ni sledilo. Zaključilo je, da kljub navedbam prvega dolžnika obstoji verjetnost terjatve upnika do prvega dolžnika za uveljavitev predkupne pravice glede nepremičnin, za katere sta dolžnika sklenila Prodajno pogodbo dne 23. 12. 2022. Glede na izvedene dokaze je štelo, da je upnik od prvega dolžnika vse potrebne podatke o pogojih konkretne prodaje prejel šele 26. 1. 2023 in je tako upoštevaje 508. člen OZ upravičen uveljavljati predkupno pravico do 25. 2. 2023, v nasprotju z zmotnim prepričanjem prvega dolžnika, da ta rok poteče (oz. je potekel) 3. 2. 2023. Presodilo je, da je bila začasna odredba potrebna, saj bi sicer dolžnika lahko pogodbo realizirala, ne da bi bila upniku dana možnost, da uveljavlja predkupno pravico do 25. 2. 2023.

13Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem pritožbe, da je izpostavljena presoja sodišča prve stopnje glede s stopnjo verjetnosti izkazanega obstoja nedenarne terjatve upnika, ki bi upravičevala zavarovanje z izdajo začasne odredbe, materialnopravno zmotna.

14Nedenarna terjatev, ki jo v konkretnem primeru želi zavarovati upnik, je terjatev iz naslova ustno dogovorjene predkupne pravice za nakup predmetnih nepremičnin. Vsebina pravic in obveznosti strank dogovora o predkupni pravici izhaja iz določbe 507. člena OZ¹. Edina „terjatev“, ki jo ima predkupni upravičenec do predkupnega zavezanca v tej fazi je zgolj, da ga zavezanec o nameravani prodaji ustrezno obvesti in mu ponudi, naj predmet prodaje kupi pod enakimi pogoji. V zadevi je v bistvu nesporno, da je to svojo obveznost prvi dolžnik kot predkupni upravičenec izpolnil (po presoji sodišča prve stopnje dne 26. 1. 2023), kar pomeni, da upnik v tem trenutku (v času podaje predloga za izdajo začasne odredbe) nima terjatve do prvega dolžnika iz naslova predkupne pravice, kot to pravilno izpostavlja pritožba. Ima zgolj pravico, da se skladno z določbo 508. člena OZ (enostransko) odloči, ali bo predkupno pravico izkoristil ali ne.

15V tej zvezi pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrača stališče upnika iz odgovora na pritožbo, da so navedbe prvega dolžnika o tem, da upnik nima (več) terjatve, nedopustne, ker jih ni podal že v svojem ugovoru zoper sklep o začasni odredbi. Vprašanje, kakšne so pravice in obveznosti strank v primeru obstoja dogovora o predkupni pravici, je namreč materialnopravno vprašanje, na pravilno uporabo materialnega prava pa pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Poleg tega pa je že iz predhodno izpostavljenih ugovornih navedb prvega dolžnika razbrati, da je nasprotoval obstoju terjatve med drugim s trditvijo, da je upnika pravočasno obvestil o nameravani prodaji in vseh pogojih prodaje, s čimer je v celoti izpolnil obveznosti iz 507. člena OZ.

16Dejstvo, ki ga je pri svoji presoji (očitno) kot ključno štelo sodišče prve stopnje, t.j. da je med strankami nesoglasje o začetku teka (in posledično izteku) 30 dnevnega roka iz prvega odstavka 508. člena OZ, na vprašanje (ne)obstoja nedenarne terjatve nima nobenega vpliva. V vmesnem času, t.j. odkar je predkupni zavezanec upravičenca ustrezno obvestil o nameravani prodaji, pa do trenutka, ko se predkupni upravičenec odloči, ali bo predkupno pravico uveljavil (ali ne) namreč nima (še) nobene terjatve do prodajalca, ki bi jo bilo mogoče in potrebno varovati.

17Šele ko predkupni upravičenec izjavi, da bo predkupno pravico izkoristil, pridobi do prodajalca terjatev, tokrat z drugačno vsebino – iz naslova sklenjene prodajne pogodbe (če so izpolnjeni pogoji za veljavno sklenitev pogodbe: ponudba, sprejem ponudbe in druge morebitne zakonske zahteve).

18Glede na obrazloženo, v trenutku vložitve predloga za izdajo začasne odredbe (kot tudi v trenutku izdaje sklepa o začasni odredbi) upnik ni imel nedenarne terjatve do prvega dolžnika iz naslova predkupne pravice, ampak zgolj upravičenje, da predkupno pravico uveljavi, kar pa ne upravičuje zavarovanja s predlagano začasno odredbo in to ne glede na to, da je med strankama sporno, do kdaj se mora upnik izjaviti.

19Ker tako ni podana že temeljna predpostavka za izdajo začasne odredbe iz prvega odstavka 272. člena ZIZ (verjetnost obstoja terjatve), predpostavke pa morajo biti podano kumulativno, je odločitev sodišča prve stopnje o ugovoru prvega dolžnika že iz tega razloga materialnopravno zmotna in se pritožbenemu sodišču ni bilo potrebno ukvarjati s pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na razloge izpodbijanega sklepa o preostalih predpostavkah za izdajo začasne odredbe.

20Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugovoru prvega dolžnika zoper sklep o izdani začasni odredbi ugodilo, kot izhaja iz točke I izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

21Zaradi spremembe odločitve o ugovoru je bilo potrebno odločiti tudi o stroških ugovornega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Prvi dolžnik je s svojim ugovorom uspel, zaradi česar mu je upnik v skladu s prvim odstavkom 154. člena in 155. členom ZPP, ob upoštevanju veljavne Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT) in Zakona o sodnih taksah - ZST-1, dolžan povrniti stroške v zvezi z ugovorom v znesku 3.253,36 EUR (vrednost odvetniške točke: 0,60 EUR; ugovor zoper začasno odredbo (tar. št. 31/3 v zvezi z 19/1 OT) – 4.350 točk, pavšalni materialni stroški (tretji odstavek 11. člena OT) – 53,5 točke, 22% DDV na odvetniške storitve (tretji odstavek 11. člena OT) – 968,77 točke, skupaj 5.372,27 točk = 3.223,36 EUR, sodna taksa – 30,00 EUR).

Zaradi uspeha prvega dolžnika z ugovorom pa upnik sam krije svoje stroške odgovora na ugovor, s katerim ni bil uspešen.

K pritožbi upnika zoper sklep o začasni odredbi z dne 2. 2. 2023:

22Uvodoma pritožbeno sodišče glede obravnavanja pritožbe upnika pojasnjuje, da je odločitev o le-tej v bistvu v celoti vezana na predhodno obrazloženo odločitev o pritožbi prvega dolžnika zoper sklep o njegovem ugovoru zoper izdano začasno odredbo.

23Primarno velja pojasniti, da je pritožbeno sodišče o točkah III in V izreka sklepa, ki jih upnik pritožbeno izrecno izpodbija, odločilo že v okviru odločanja o pritožbi prvega dolžnika (tudi v tem delu je ob ugoditvi ugovoru sklep o začasni odredbi razveljavilo), tako da je za obravnavo preostala zgolj še točka IV izreka sklepa, v katerem je sodišče prve stopnje v presežku predlog za zavarovanje zavrnilo.

24Odločitev o tem delu pritožbe pa je v celoti posledica predhodne presoje, da v obravnavani zadevi ni podana že temeljna predpostavka za izdajo začasne odredbe iz prvega odstavka 272. člena ZIZ (verjetnost obstoja terjatve), zaradi česar upnik ne more uspeti s pritožbo zoper (pravilno) odločitev o delni zavrnitvi njegovega predloga.

25Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijani točki IV izreka potrdilo sklep sodišča prve stopnje z dne 2. 2. 2023 (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 15. členom ZIZ)

K odločitvi o stroških pritožbenega postopka:

26Ker je s pritožbo prvi dolžnik uspel v celoti, je upravičen do povračila priznanih stroškov v višini 6.472,40 EUR (vrednost odvetniške točke: 0,60 EUR; pritožba zoper sklep o ugovoru (tar. št. 31/7 v zvezi z 19/1 OT) – 8.700 točk, pavšalni materialni stroški (tretji odstavek 11. člena OT) – 97 točk, 22% DDV na odvetniške storitve (tretji odstavek 11. člena OT) – 1.935,34 točke, skupaj 10.732,34 točk = 6.439,40 EUR, sodna taksa – 33,00 EUR), v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

27Ker upnik v pritožbenem postopku ni bil uspešen, sam krije vse svoje stroške tega pritožbenega postopka (pritožbe zoper sklep z dne 2. 2. 2023 in odgovora na pritožbo prvega dolžnika).

28Dolžnika sama krijeta svoje stroške odgovora na pritožbo in odgovora na dopolnitev pritožbe upnika, saj z navedbami nista pripomogla k sprejemu odločitve pritožbenega sodišča in tako stroškov v tej zvezi ni šteti za potrebne (155. člen ZPP). Po oceni pritožbenega sodišča prav tako ne gre slediti zahtevi dolžnikov, da se jima stroški odgovora na dopolnitev pritožbe upnika priznajo kot separatni stroški (156. člen ZPP), saj bi se dolžnika tem stroškom (zlasti ob upoštevanju, da sta tudi sama vedela, da je dopolnitev pritožbe neupoštevna) lahko izognila s tem, da odgovora ne bi vložila.

¹ „S pogodbenim določilom o predkupni pravici se lastnik stvari (prodajalec) zavezuje, da bo predkupnega upravičenca obvestil o nameravani prodaji stvari določeni osebi ter o pogojih te prodaje ter mu ponudil, naj jo on kupi pod enakimi pogoji.“