UPRS Sodba I U 274/2020-23

I. Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za okolje in prostor, številka 35409-311/2018/45 z dne 23. 1. 2020 se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške v višini 25,00 EUR v petnajstih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka do prenehanja obveznosti.

Uvodno o upravnem postopku

1Občina A. (v nadaljevanju: Občina oziroma stranka z interesom) je 27. 3. 2019 zaprosila Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju: Ministrstvo) za mnenje o okoljskem poročilu (v nadaljevanju: Okoljsko poročilo) za Spremembe in dopolnitev številka 3 Občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo (v nadaljevanju: Spremembe in dopolnitve OPN). Pred tem je Ministrstvo že sklenilo, da mora Občina opraviti celovito presojo vplivov na okolje. Tako je o ustreznosti Okoljskega poročila Ministrstvo odločilo 8. 8. 2019. Spremembe in dopolnitve OPN ter Okoljsko poročilo so bili javno razgrnjeni od 14. 6. 2019 do 14. 8. 2019, javna obravnava pa je bila izvedena 3. 7. 2019.

2Z vlogo z dne 14. 10. 2019 je Občina posredovala Ministrstvu v potrditev Spremembe in dopolnitve OPN. Pozneje je predložila še mnenja ministrstev in organizacij, ki so sodelovala v postopku celovite presoje na okolje. Ta so bila pozitivna. Ker so bili omilitveni ukrepi vključeni v Spremembe in dopolnitve OPN, je Ministrstvo z izpodbijano odločbo sklenilo, da so vplivi ob upoštevanju omilitvenih ukrepov in monitoringa iz okoljskega poročila, sprejemljivi. Glede spremljanja izvedbe plana je Občini naložilo, da v petih letih o tem posreduje pisno poročilo.

Ključne navedbe strank v upravnem sporu

3Z opisano odločitvijo se tožeča stranka ni strinjala. V tožbi je trdila je, da je Ministrstvo ni opravilo dejanj v pravilnem časovnem zaporedju. Mnenje o ustreznosti Okoljskega poročila je izdalo 8. 8. 2019, kar je bilo pred njegovo dopolnitvijo s strani Občine in pred zaključkom javne razgrnitve. To pomeni, da ni bilo seznanjeno s pripombami občanov, s tem pa je kršilo pravila Aarhuške konvencije. Poleg tega je zadnje dopolnitve vlog, to je devet mnenj ministrstev in organizacij prejelo 23. 1. 2020. Še istega dne je izdalo izpodbijano odločbo. To vzbuja dvom, da je tako kratkem času ovrednotilo vsa prejeta pisanja. Javna razgrnitev ni bila izvedena po pravilih Uredbe o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe plana na okolje (v nadaljevanju: Uredbe¹). Na javni obravnavi 3. 7. 2019 ni bilo predstavljeno potrjeno Okoljsko poročilo. Mnenje o njem je bilo oblikovano šele 8. 8. 2019, zato ni bil spoštovan 21 dnevni zakonski rok, v katerem bi se lahko ostala ministrstva in organizacije na Okoljsko poročilo odzvala. Priloženi sta bili le dve prilogi. Ostala ministrstva in organizacije se do Sprememb in dopolnitev OPN niso opredelili. Pritožbo občana z dne 27. 8. 2019 v zvezi z nezakonitostmi pri sprejemanju Sprememb in dopolnitev OPN je Ministrstvo spregledalo. Tožeča stranka je predlagala, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in Ministrstvu naloži, da opravi ponovno javno razgrnitev Sprememb in dopolnitev OPN.

4V dopolnitvi tožbe je opozorila še na dopisa Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. To je v prvem zapisalo, da se do pobude 6 ni opredelilo, ker ni bila več prikazana med predlogi sprememb namenske rabe, z drugim pa je ugotovilo neusklajenost Sprememb in dopolnitev OPN z njegovim mnenjem. Sprožilo je postopek nadzora zakonitosti.

5Na drugi strani je tožena stranka vztrajala, da tožeča stranka v postopku celovite presoje vplivov na okolje Sprememb in dopolnitev OPN ni sodelovala ne kot stranka, ne kot stranska udeleženka. Posledično nima aktivne legitimacije za ta upravni spor. Postopek celovite presoje vplivov na okolje je samostojen; namenjen je ugotavljanju in oceni vplivov na okolje, postavitvi zahtev glede njegovega varstva, ohranjanja narave, varstva človekovega zdravja in kulturne dediščine. V tem okviru se pripravi okoljsko poročilo. To ne obsega presoje sprejemljivosti vplivov plana, ampak le, ali je zanjo dovolj podrobnih podatkov. Po posredovanju vloge za izdajo mnenja o ustreznosti Okoljskega poročila z dne 27. 3. 2019, sta dve ministrstvi nanjo dali negativno mnenje. Občina se je nato z njima usklajevala in 1. 8. 2019 dopolnila gradivo. Ker po tem ni bilo več pripomb, je Ministrstvo izdalo mnenje o ustreznosti Okoljskega poročila. Javna razgrnitev plana je tekla od 14. 6. 2019 do 14. 8. 2019, kar je 60 dni. Mnenj ministrstev in organizacij tožena stranka ni prejela 23. 1. 2020, temveč od konca oktobra 2019 do januarja 2020. Tega dne je občina dopolnila svojo vlogo le z mnenjem Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

6Stranka z interesom pa je pojasnila, da je začela postopek javne razgrnitve po tem, ko v 30 dneh ni prejela zahteve za dopolnitev Okoljskega poročila. Dobila jo je kasneje, zato je javno razgrnitev podaljšala do 14. 8. 2019. Okoljsko poročilo je tako dopolnila 16. 7. 2019 in ministrstvi sta izdali pozitivno mnenje. Javna razgrnitev ni namenjena presoji dokončne dokumentacije, temveč gradivu, za katero je Ministrstvo sklenilo, da je ustrezno. Nesmiselno je tudi, da bi imela javnost možnost dati pripombe na vsako različico dokumentacije, saj v takem primeru končni načrt nikoli ne bi bil oblikovan. S podaljšanjem javne razgrnitve in objavljanjem gradiv na svojih spletnih straneh pa je vsem zainteresiranim omogočila seznanitev z dopolnitvami in zahtevami ostalih udeležencev. Dejstvo, da je okoljsko poročilo dopolnila, ne pomeni, da ga je bila dolžna ponovno javno obravnavati. Na dopis občana je odgovorila. Ministrstva in organizacije so izrazili svoja mnenja pred potekom 21. dnevnega roka. To so storili med postopkom zato ne drži, da je tožena stranka o njih odločila v enem dnevu. Zakon o varstvu okolja (v nadaljevanju: ZVO-1²) tožeči stranki ne zagotavlja položaja stranke v postopku presoje vplivov na okolje. Daje ji možnost sodelovanja na način, da poda mnenja ter pripombe na načrt in okoljsko poročilo. Položaj stranke za nevladne organizacije v javnem interesu ima le v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja in okoljevarstvenega dovoljenja. Tožena stranka ni storila absolutne bistvene kršitve pravil postopka, za relativne bistvene kršitve pa tožeča stranka ni razložila, kako naj bi vplivale na pravilnost in zakonitost odločitve. Ministrstvo je opravilo nadzor nad stranko z interesom in ugotovilo, da ni ravnala v nasprotju s predpisi s področja varstva okolja.

K I. točki izreka

7Tožba je utemeljena.

8Predmet tega upravnega spora je presoja odločitve Ministrstva, da so Spremembe in dopolnitve OPN z vidika vplivov na okolje sprejemljive ob upoštevanju omilitvenih ukrepov in monitoringa iz okoljskega poročila. Tožbene navedbe je mogoče strniti v dva bistvena očitka: da si dejanja Ministrstva niso sledila v pravilnem časovnem zaporedju in da zato na javni obravnavi ni bilo razgrnjeno potrjeno Okoljsko poročilo.

O upoštevni zakonodaji

9Eden od osnovnih namenov sprejema ZVO-1 je bila dosledna prilagoditev zahtevam prava Evropske unije s področja varstva okolja. Predvidena je bila okrepitev položaja javnosti pri dostopu do okoljskih informacij, v postopkih sprejemanja planov in programov ter konkretnih odločitev, povezanih z okoljem.³ V obzir se je vzela Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah⁴ (v nadaljevanju: Aarhuška konvencija).⁵ Zakonodajalec je tako med temeljna načela zakona uvrstil načelo javnosti (13. člen ZVO-1) in načelo sodelovanja (prvi odstavek 6. člena ZVO-1). V predlogu zakona je poudaril, da ima javnost pravico udeležbe v postopkih odločanja, povezanih s posegi v okolje⁶ ter da imajo nevladne organizacije določene možnosti sodelovanja pri sprejemanju odločitev o varstvu okolja in oblikovanju okoljskih politik.⁷

10Zaradi uresničevanja načel trajnostnega razvoja, celovitosti in preventive je treba v postopku priprave plana, programa, načrta ali drugega splošnega akta in njegovih sprememb (v nadaljnjem besedilu: plan), katerega izvedba lahko pomembno vpliva na okolje, izvesti celovito presojo vplivov njegove izvedbe na okolje, s katero se ugotovijo in ocenijo vplivi na okolje ter vključenost zahtev varstva okolja, ohranjanja narave, varstva človekovega zdravja in kulturne dediščine v plan, ter pridobiti potrdilo ministrstva o sprejemljivosti njegove izvedbe na okolje (prvi odstavek 40. člena ZVO-1). Celovita presoja vplivov na okolje se izvede za plan, ki ga na podlagi zakona sprejme pristojni organ države ali občine za področje urejanja prostora, upravljanja voda, gospodarjenja z gozdovi, ribištva, rudarstva, kmetijstva, energetike, industrije, prometa, ravnanja z odpadki in odpadnimi vodami, oskrbe prebivalstva s pitno vodo, telekomunikacij in turizma, če se z njim določa ali načrtuje poseg v okolje, za katerega je treba izvesti presojo vplivov na okolje, ali če je zanj zahtevana presoja sprejemljivosti po predpisih o ohranjanju narave (drugi odstavek 40. člena ZVO-1).

11Pred izvedbo celovite presoje vplivov na okolje mora pripravljavec plana, za katerega se je izvedla celovita presoja vplivov na okolje, zagotoviti okoljsko poročilo, v katerem se opredelijo, opišejo in ovrednotijo vplivi izvedbe plana na okolje in možne alternative, ob upoštevanju ciljev in geografskih značilnosti območja, na katerega se plan nanaša (prvi odstavek 41. člena ZVO-1). Okoljsko poročilo mora vsebovati informacije, potrebne za celovito presojo vplivov plana na okolje, pri njegovi pripravi pa se praviloma uporablja obstoječe znanje in postopki vrednotenja ter upošteva vsebina in natančnost plana (drugi odstavek 41. člena ZVO-1). Iz okoljskega poročila mora biti razvidno tudi, kako je pripravljavec pri izdelavi plana upošteval zakonska okoljska izhodišča in predvideni način spremljanja vplivov plana na okolje pri njegovem izvajanju (tretji odstavek 41. člena ZVO-1).

12Plan in okoljsko poročilo pripravljavec posreduje ministrstvu (prvi odstavek 42. člena ZVO-1). Slednje ju nemudoma pošlje ostalim ministrstvom in drugim organizacijam, ki so glede na vsebino pristojne za posamezne zadeve varstva okolja, varstvo ali rabo naravnih dobrin, krajine, varstvo zdravja ljudi ali varstvo kulturne dediščine. Pozove jih, da v 21 dneh posredujejo pisno mnenje o sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na okolje s stališča njihove pristojnosti, ali pisno sporočijo, da okoljsko poročilo ne omogoča presoje vplivov izvedbe plana na okolje in ga je zato treba dopolniti z dodatnimi ali podrobnejšimi informacijami, sicer se šteje, da je okoljsko poročilo ustrezno (drugi odstavek 42. člena ZVO-1). Po pridobitvi teh mnenj ali sporočil ministrstvo najkasneje v 30 dneh od prejema plana in okoljskega poročila obvesti pripravljavca o tem, da je okoljsko poročilo ustrezno ali pa zahteva njegovo dopolnitev z dodatnimi ali s podrobnejšimi informacijami, sicer se šteje, da je okoljsko poročilo ustrezno (tretji odstavek 42. člena ZVO-1). Pripravljavec plana dopolnjeno okoljsko poročilo pošlje ministrstvu, t0 pa ga posreduje ostalim ministrstvom in organizacijam, ki so zahtevale dopolnitev okoljskega poročila, da v 21 dneh pripravijo pisno mnenje o sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na okolje (četrti odstavek 42. člena ZVO-1). Na podlagi plana in okoljskega poročila ministrstvo preuči sprejemljivost vplivov izvedbe plana na okolje ter o tem pripravi pisno mnenje, ki ga skupaj z mnenji ministrstev in organizacij izroči pripravljavcu plana najpozneje v 45 dneh od prejema plana in okoljskega poročila oziroma dopolnjenega okoljskega poročila (peti odstavek 42. člena ZVO-1).

13Po ugotovitvi ustreznosti okoljskega poročila pripravljavec v postopku sprejemanja plana omogoči javnosti seznanitev z njima v okviru javne razgrnitve, ki je traja najmanj 30 dni. Zagotoviti mora njuno javno obravnavo (prvi odstavek 43. člena ZVO-1). V tem okviru ima javnost pravico dajati mnenja ter pripombe na plan in ustrezno okoljsko poročilo (tretji odstavek 43. člena ZVO-1).

14Sodišče poudarja, da se načeli javnosti (četrti odstavek 13. člena ZVO-1) in sodelovanja (prvi odstavek 6. člena ZVO-1) v tej fazi postopka udejanjata ravno s pravilom 43. člena ZVO-1.⁸ Javnosti se omogoči seznanitev s planom in okoljskim poročilom po njegovi potrditvi. Taka ureditev je razumna in smiselna, saj daje javnosti možnost, da razpravlja in oblikuje stališča ter pripombe glede okoljskega poročila, za katerega je ministrstvo (prej) ugotovilo, da je ustrezno. V nasprotnem primeru bi se javnost ukvarjala z različico poročila, ki morda sploh ne bi prišla v poštev; torej s poročilom, ki morda ne bi imelo zadostnih podatkov za oblikovanje mnenja o sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na okolje.⁹

15Podrobnejša pravila postopka celovite presoje je mogoče zaslediti v Uredbi. Ta je predpisala, da se celovita presoja izvede za plan ali spremembo plana, ki bo pomembno vplival na okolje sam po sebi ali v povezavi z drugimi plani (prvi odstavek 16. člena Uredbe). Postopek je dvostopenjski (prvi odstavek 14. člena Uredbe). Na prvi stopnji se ugotavlja verjetnost nastopa vplivov plana na okolje in presoja njihova pomembnost za okolje (drugi odstavek 14. člena Uredbe). Na drugi stopnji pa se ugotavljajo vplivi izvedbe plana in presoja njihova sprejemljivost za okolje, kar vključuje presojo možnih alternativ in v primeru ugotovljenih pričakovanih bistvenih ali uničujočih vplivov tudi presojo ustreznih omilitvenih ukrepov (tretji odstavek 14. člena Uredbe). Pripravljavec plana začne postopek celovite presoje na drugi stopnji, ko posreduje ministrstvu osnutek plana in okoljsko poročilo (prvi odstavek 17. člena Uredbe). Ti dokumenti se posredujejo ministrstvu najpozneje do javne razgrnitve in javne obravnave osnutka plana (drugi odstavek 17. člena Uredbe). Slednje preveri ustreznost okoljskega poročila in skladnost z Uredbo; v ta namen pridobi mnenja ostalih ministrstev in organizacij (prvi odstavek 19. člena Uredbe). Javna razgrnitev in javna obravnava osnutka plana ter okoljskega poročila se lahko opravijo šele po ugotovitvi ministrstva, da je okoljsko poročilo ustrezno (tretji odstavek 17. člena Uredbe). O sprejemljivosti vplivov plana ministrstvo izda pisno mnenje in ga skupaj s pisnimi mnenji ostalih ministrstev ter drugih organizacij pošlje pripravljavcu plana (prvi odstavek 20. člena Uredbe). Ta mora pri dokončnem oblikovanju plana po opravljeni javni razgrnitvi v čim večji meri upoštevati mnenja in stališča ostalih ministrstev ter drugih organizacij in mnenja ter pripombe javnosti ali jih zavrniti z utemeljitvijo (drugi odstavek 20. člena Uredbe). Ministrstvo s sklepom potrdi plan ali pa njegovo potrditev zavrne (tretji odstavek 14. člena Uredbe).

Presoja v obravnavanem primeru

16Ministrstvo je 16. 1. 2019 sklenilo, da mora Občina v postopku priprave tretjih Sprememb in dopolnitev OPN izvesti celovito presojo vplivov na okolje in izdelati Okoljsko poročilo. Slednjega je Občina pripravila in 27. 3. 2019 Ministrstvo zaprosila za mnenje o njegovi ustreznosti. To je po prejemu izjav ostalih ministrstev in drugih organizacij 16. 5. 2019 zaključilo, da je treba Okoljsko poročilo dopolniti.¹⁰ To je Občina storila 16. 7. 2019 in Ministrstvo je dopolnjeno poročilo 1. 8. 2019 poslalo ostalim ministrstvom in drugim organizacijam. Po prejemu njihovih mnenj je 8. 8. 2019 podalo še svoje in sicer, da je dopolnjeno Okoljsko poročilo ustrezno.

17Javna razgrnitev plana in okoljskega poročila je trajala od 14. 6. 2019 do 14. 8. 2019, javna obravnava pa je potekala 3. 7. 2019. Na njej so bile javnosti na voljo Spremembe in dopolnitve OPN ter Okoljsko poročilo.

18Trditve tožene stranke glede sodelovanja javnosti so protislovne. Sama je poudarila, da je Ministrstvo mnenje o ustreznosti Okoljskega poročila dalo 8. 8. 2019. Za tem je zapisala, da ZVO-1 „predvideva izdajo mnenja o ustreznosti okoljskega poročila in šele nato javno razgrnitev z javno obravnavo¹¹ gradiva z okoljskim poročilom“. V nadaljevanju pa je ponovila, da niso bila kršena bistvena pravila upravnega postopka in pravica do obveščenosti javnosti o okoljskih zadevah, ker je javna razgrnitev tekla od 14. 6. 2019 do 14. 8. 2019, javna obravnava pa je bila izvedena 3. 7. 2020. Že iz povzetega je očitno, da se na javni obravnavi ni razpravljalo o ustreznem Okoljskem poročilu. To je bilo potrjeno več kot mesec dni pozneje, 8. 8. 2020. Povedano izpričujejo tudi navedbe Občine, ki je pojasnila, da je Okoljsko poročilo dopolnila 16. 7. 2019, to različico pa je tožena stranka štela za ustrezno.

19Tako ni dvoma, da je bila javna obravnava opravljena, preden je Ministrstvo ugotovilo, da je Okoljsko poročilo ustrezno (prvi odstavek 43. člena ZVO-1 in tretji odstavek 17. člena Uredbe). Prav tako je jasno, da javna razgrnitev Okoljskega poročila, potrjenega s strani Ministrstva, ni trajala najmanj 30 dni, temveč kvečjemu šest dni (prvi odstavek 43.člena ZVO-1).¹² S tem sta bili kršeni načeli javnosti (13. člen ZVO-1) in sodelovanja (prvi odstavek 6. člena ZVO-1). Javnosti tako ni bilo omogočeno, da se seznani z ustreznim, to je potrjenim Okoljskim poročilom,¹³ niti ni imela za tako seznanitev na razpolago zakonsko določenega časa.

20Občina je sicer vztrajala, da je šlo le za relativne bistvene kršitve pravil postopka in da je nastopila zakonska domneva, da je Okoljsko poročilo ustrezno. Toda tožeča stranka je izrecno oporekala, da „ustrezno okoljsko poročilo ni bilo predstavljeno na javni obravnavi 3. 7. 2019“ in „javnosti ni bila dana možnost vlaganja ustreznih pripomb in pobud“. S tem je opredelila tako kršitev postopka, kot njen vpliv na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve. Z drugimi besedami, s tem, ko je bila javnosti odvzeta možnost, da se izreče o ustreznem okoljskem poročilu, tudi njena stališča in pripombe o takem poročilu niso bili upoštevani, saj jih preprosto ni mogla oblikovati (prvi odstavek 46. člena ZVO-1 in drugi odstavek 20. člena Uredbe). Posledično jih ne zajemajo oziroma se do njih niso opredelile Spremembe in dopolnitve OPN ter Okoljsko poročilo (prvi odstavek 46. člena ZVO-1 in drugi odstavek 20. člena Uredbe), zaradi česar izpodbijana odločba - potrditev sprejemljivosti vplivov na okolje - ni pravilna in zakonita. Ta se namreč šteje za obvezno predhodno soglasje k sklepu o potrditvi predloga Sprememb in Dopolnitve OPN, ki ga izda Ministrstvo (šesti odstavek 46. člena ZVO-1). Povedano velja tudi za trajanje razgrnitve, saj je imela javnost na voljo potrjeno Okoljsko poročilo le šest dni.

21Domneva po tretjem odstavku 42. člena ZVO-1, da je Okoljsko poročilo ustrezno, pa bi obveljala le, če Ministrstvo ne bi zahtevalo njegove dopolnitve in se Občina na to ne bi odzvala. Zapisanega ne spremeni dejstvo, da je to storilo sicer po 30 dnevih od prejema Sprememb in dopolnitev OPN in Okoljskega poročila. Občina je prezrla, da je Ministrstvo omenjeni poziv izdalo 16. 5. 2019, torej pred javno razgrnitvijo¹⁴ in pred napovedano javno obravnavo.¹⁵ Imela je torej možnost, da javno razgrnitev in javno obravnavo opravi po tem (in v predpisanem času), ko je bilo Okoljsko poročilo potrjeno.

O aktivni legitimaciji tožeče stranke

22Kar pa se tiče aktivne legitimacije za vodenje tega spora, se sodišče na tem mestu sklicuje na že citirana pravila 43. člena ZVO-1 o sodelovanju javnosti v postopku celovite presoje vplivov na okolje. V pričujoči zadevi gre za Spremembe in dopolnitve OPN, torej za splošni akt. Zanje je Ministrstvo sklenilo, da je treba celovito presoditi vplive na okolje. S tega vidika ni mogoče govoriti o povezavi med položajem stranke ali stranskega udeleženca v upravnem postopku sprejema posamičnega akta in pravico do sodnega varstva v upravnem sporu v pomenu 42. in 43. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP).¹⁶ Povedano drugače, pravila ZUP o stranski udeležbi glede na naravo postopka celovite presoje vplivov na okolje po 40. do 48. členu ZVO-1, niso uporabljiva.¹⁷

Sklepno

23V ponovnem postopku bo morala Občina omogočiti javnosti seznanitev s Spremembami in dopolnitvami OPN in potrjenim Okoljskim poročilom in sicer v javni razgrnitvi, ki bo trajala najmanj 30 dni in z javno obravnavo (prvi odstavek 43. člen ZVO-1). Javnost bo lahko v okviru te javne razgrnitve dala svoja mnenja in pripombe (tretji odstavek 43. člen ZVO-1). Šele po tako opravljeni javni seznanitvi bo lahko Ministrstvo odločilo o sprejemljivosti Sprememb in dopolnitev OPN (drugi odstavek 46. člena ZVO-1).

K II. točki izreka

24Tožeči stranki je sodišče priznalo pavšalni znesek povračila stroškov po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (tretji odstavek 25. člena ZUS-1; v nadaljevanju: Pravilnik¹⁸). Le-ta znaša 25,00 EUR (tretji odstavek 3. člena Pravilnika).

¹ Objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 73/2005 z dne 1. 8. 2005.
² Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 41/2004 z dne 22. 4. 2004, 17/2006 z dne 17. 2. 2006, 20/2006 z dne 24. 2. 2006, 49/2006 z dne 12. 5. 2006, 33/2007 z dne 13. 4. 2007, 57/2008 z dne 10. 6. 2008, 70/2008 z dne 11. 7. 2008, 108/2009 z dne 28. 12. 2009, 48/2012 z dne 26. 6. 2012, 57/2012 z dne 27. 7. 2012, 92/2013 z dne 8. 11. 2013, 56/2015 z dne 29. 7. 2015, 102/2015 7 dne 25. 12. 2015, 30/2016 z dne 25. 4. 2016 in odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije številki: U-I-51/06-5 z dne 2. 3. 2006, U-I-51/06-10 z dne 15. 6. 2006.
³ Poročevalec Državnega zbora Republike Slovenije, številka 109/2003 z dne 10. 12. 2003, stran 6.
⁴ Objavljena v Uradnem listu Evropske unije L124/4 z dne 17. 5. 2005.
⁵ Poročevalec Državnega zbora Republike Slovenije, številka 109/2003 z dne 10. 12. 2003, stran 4.
⁶ Poročevalec Državnega zbora Republike Slovenije, številka 109/2003 z dne 10. 12. 2003, stran 53.
⁷ Poročevalec Državnega zbora Republike Slovenije, številka 109/2003 z dne 10. 12. 2003, stran 6.
⁸ Poročevalec Državnega zbora Republike Slovenije, številka 109/2003 z dne 10. 12. 2003, stran 56.
⁹ Ustreznost okoljskega poročila pomeni, da ta vsebuje dovolj informacij za presojo vplivov izvedbe plana na okolje (Poročevalec Državnega zbora Republike Slovenije, številka 109/2003 z dne 10. 12. 2003, stran 56).
¹⁰ Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Maribor in Ministrstvo za kulturo sta ocenila, da Okoljsko poročilo ni bilo ustrezno. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa je sklenilo, da je treba Okoljsko poročilo dopolniti.
¹¹ Podčrtalo sodišče.
¹² Ministrstvo je mnenje o ustreznosti Okoljskega poročila izdalo 8. 8. 2019, razgrnitev pa je trajala do 14. 8. 2019.
¹³ In poda v zvezi z njim pripombe in stališča.
¹⁴ Ta je tekla od 14. 6. 2019 dalje.
¹⁵ Ta je bila opravljena 3. 7. 2019.
¹⁶ Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 80/1999 z dne 1. 10. 1999, 70/2000 z dne 8. 8. 2000, 52/2002 z dne 14. 6. 2002, 73/2004 z dne 5. 7. 2004, 119/2005 z dne 28. 12. 2005, 126/2007 z dne 31. 12. 2007, 65/2008 z dne 30. 6. 2008, 8/2010 z dne 5. 2. 2010 in 82/2013 z dne 8. 10. 2013.
¹⁷ Primerjaj sodbo Sodišča Evropske unije C-825/18 z dne 14. 1. 2021, 59. točka.
¹⁸ Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številki: 24/2007 z dne 20. 3. 2007 in 107/2013 z dne 20. 12. 2013.