VSK Sklep IV Cp 634/2022

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se znesek preživnine v III. točki izreka, določen v višini 100,00 EUR, zniža na znesek v višini 50,00 EUR;

v preostalem pa se pritožba zavrne ter v izpodbijanem, a nespremenjenem delu, sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Udeleženca sama krijeta svoje pritožbene stroške.

1Kot sodišče prve stopnje bo tudi pritožbeno sodišče imenovalo A. A. kot predlagatelja in B. B. kot nasprotno udeleženko.

2Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se mld. C. C. zaupa v varstvo in vzgojo očetu A. A. (I. točka izreka). Uredilo je stike otroka z materjo B. B. (II. točka izreka) ter določilo preživnino (III. točka izreka). Odločilo je, da udeleženca sama krijeta svoje stroške postopka (IV. točka izreka). Drugačne predloge udeležencev je zavrnilo (V. in VI. točka izreka).

3Zoper to odločitev se pritožuje nasprotna udeleženka po pooblaščencih. Navaja, da v izpodbijanem sklepu ni odločeno o prepovedi vodenja mld. C. C. na lov, kar je ukrep za varstvo njegove koristi. Začasna odredba v zvezi s tem velja le do odločitve o glavni stvari. Sodišče prve stopnje v dokazne namene ni upoštevalo zapisnika o zaslišanju sodnega izvedenca Tristana Riglerja. Tam je izvedenec pomembno in obsežno dopolnil izvedensko mnenje. Podana je procesna kršitev po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter 22. člena Ustave. Izvedensko mnenje je napačno povzeto. Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno. Stranki je bila onemogočena izjava v postopku. Odločitev, da se otroka zaupa v varstvo in vzgojo očetu, je napačna. Materialno pravo je zmotno uporabljeno. Preveč togo je stališče, da bi otroka zaupali tistemu od staršev, kjer je imel otrok ob razpadu zveze stalno prebivališče. Sodišče prve stopnje se na navedbe strank in izvedene dokaze sklicuje selektivno. Favoriziralo je predlagatelja. Ustrezne teže ni namenilo dejstvu, da predstavlja nasprotna udeleženka najpomembnejšo referenčno osebo v življenju mld. C. C. Odločitev sodišča prve stopnje je brez strokovne podlage, arbitrarna in pristranska. Niso podani osnovni podatki, ki bi omogočali preizkus in razumevanje sodne odločitve. Predlagatelj je bil že izhodiščno (na podlagi pristranskega in nestrokovnega mnenja Centra za socialno delo, v nadaljevanju CSD) v boljšem položaju, kar je v veliki meri zapečatilo končno odločitev. Ravnanja predlagatelja so v nasprotju s koristmi in željami mld. C. C. Sodišče prve stopnje je očitno ocenilo, da je mati manj vredna, ker ima v kraju otrokovega šolanja najeto stanovanje, medtem ko oče brezplačno živi v nepremičnini svojih staršev oziroma sestre. Oba izvedenca sta izpostavila, da je osebnostna ocena pri nasprotni udeleženki ugodnejša. Nepravilna je tudi odločitev o stikih. Tako razbiti stiki otroku niso v korist. So brez vsakršne strokovne podlage. Nasprotna udeleženka je postavljena v neenakopraven položaj. Prehod otroka pri stikih med tednom ni ustrezno določen. S tem so odprta vrata za manipulacije s strani predlagatelja. Podano je notranje neskladje med izrekom sklepa in obrazložitvijo. Razlogi so nejasni. Prav tako je nepravilna odločitev glede preživnine. Sodišče ni upoštevalo stroškov, ki jih ima nasprotna udeleženka z najemom stanovanja na F. F. in velikih prevoznih stroškov zaradi prihoda na stik. Sodišče prve stopnje je napačno ocenilo (ne)pravilnost mnenja izvedenke Marije Breznikar. Slepo je sledilo predlog predlagatelja za postavitev novega izvedenca. Priglasila je pritožbene stroške.

4Predlagatelj je na pritožbo odgovoril. Pritožbenim navedbam je nasprotoval in pritrjeval odločitvi sodišča prve stopnje. Priglasil je pritožbene stroške.

5Pritožba je delno utemeljena.

6Predlagatelj in nasprotna udeleženka sta starša mld. C. C., starega 7 let. Njuna življenjska skupnost je razpadla februarja 2020. Tedaj se je nasprotna udeleženka iz Č. Č. odselila na D. D. (v E. E.). Mld. C. C. sedaj obiskuje prvi razred osnovne šole v Č. Č. Sodišče prve stopnje se je pri svoji odločitvi oprlo na mnenje izvedenca Tristana Riglerja, ki je navedel, da je v otrokovo največjo korist, da se ga iz okolja, kjer se sedaj šola, ne umika. Nadalje je zapisalo, da se starša nista sposobna konstruktivno dogovarjati in enakovredno delovati v korist otroka, zato skupno starševstvo trenutno ni v otrokovo korist. Ocenilo je, da je glede na sedanje okoliščine v otrokovo največjo korist, da se ga zaupa v varstvo in vzgojo očetu, ki živi v kraju, kjer otrok obiskuje osnovno šolo (Č. Č.). Dodalo je, da v kolikor bi bil C. C. zaupan materi, ki živi na D. D. (in bi tam nadaljeval šolanje), bi bil izpostavljen visoki stopnji tveganja, da tega prehoda ne bi zmogel in bi se pri njem okrepile travme, katerih posledic se ne da predvideti.

7Prvostopenjsko sodišče je svojo odločitev ustrezno in prepričljivo argumentiralo. Izpodbijani sklep je razumljiv in zmožen preizkusa. Neutemeljeni so pritožbeni očitki, da je obrazložitev brez strokovne podlage, pristranska in v celoti arbitrarna. Razlogov, ki bi kazali na to, da je (in kako je) sodišče simpatiziralo s predlagateljem in prilagajalo strokovna mnenja v njegovo korist, pritožba ustrezno ne konkretizira. Neuspešno je tudi naziranje, da ta odločitev ne upošteva največje otrokove koristi in da so sodišče prve stopnje vodili "subjektivni vplivi iz lokalnega okolja, začenši s pristranskim, nestrokovnim in nekonsistentnim mnenjem CSD". Pretirane so navedbe, ki merijo na to, da je dalo prevelik poudarek prebivališču otroka ob razpadu starševske (partnerske) zveze. Na katere navedbe in dokaze naj bi se sodišče prve stopnje selektivno sklicevalo, jih neustrezno obravnavalo ter na ta način favoriziralo predlagatelja, pritožnica ne specificira. Nadalje ne gre slediti pritožbenim navedbam, da predstavlja mati za mld. C. C. najpomembnejšo referenčno osebo oziroma da je slednji nanjo čustveno bolj navezan. Izvedenec Tristan Rigler je v svojem mnenju jasno zapisal, da ima mld. C. C. visoko naklonjenost in ljubezen do obeh staršev. Med staršema ne dela razlik, je pristno navezan na oba ter si želi bližine in ljubezni obeh.

8Neutemeljeno je pritožbeno naziranje, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo zapisnika o zaslišanju sodnega izvedenca Tristana Riglerja (ker ta dokaz ni izrecno naveden v povzetku izvedenih dokazov), niti ni odločilo, da se ta dokaz zavrne. Sodišče prve stopnje je v 5. točki obrazložitve nanizalo dokaze, ki jih je v tej zadevi izvedlo. Med drugim je navedlo, da je prebralo izvedensko mnenje izvedenca Tristana Riglerja z dne 31. 3. 2022 in slednjega zaslišalo. V 9. točki obrazložitve je pojasnilo, da je izvedenec z ustno dopolnitvijo mnenja na naroku prepričljivo in obširno odgovoril na pripombe udeležencev, in da je to mnenje z dopolnitvami razumljivo /.../, zato se je nanj, poleg ostalih dokazov, oprlo. Jasno je torej, da je vzelo na znanje tako pisno izvedensko mnenja izvedenca Tristana Riglerja, kot njegova dodatna ustna pojasnila, ki jih je podal ob zaslišanju. Procesne kršitve po 8. oziroma 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ter 22. členu Ustave niso podane. Prav tako ne drži, da je zaradi zatrjevanega neupoštevanja zapisnika o zaslišanju izvedenca Tristana Riglerja dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in da je ta okoliščina vplivala na pravilnost ter zakonitost izpodbijanega sklepa.

9Sodišče prve stopnje je povzelo osebne značilnosti predlagatelja (predvsem 11. točka obrazložitve) in nasprotne udeleženke (predvsem 12. točka obrazložitve). Iz teh ugotovitev izhaja, da imata oba zadovoljive (ustrezne) osebnostne oziroma starševske lastnosti in izkazujeta visoko predanost ter angažiranost za otroka. S parcialnim izpostavljanjem določenih delov izpovedbe izvedenca Tristana Riglerja pritožnica ne uspe prepričati, da je predlagatelj neprimeren za varstvo in vzgojo otroka oziroma da je osebnostna ocena matere toliko ugodnejša, da bi to vplivalo na spremembo odločitve.¹ Glede na že omenjeno ugotovitev izvedenca, da je mld. C. C. v največjo korist, da se ga iz sedanjega (šolskega in družbenega) okolja ne umika, je sprejemljiv zaključek, da se ga zaupa v varstvo in vzgojo očetu. Slednji živi v kraju, kjer otrok obiskuje osnovno šolo (v Č .Č.). Nasprotna udeleženka dela in prebiva na D. D. (v E. E.). V F. F. ima sicer najeto stanovanje, vendar zgolj (ali predvsem) zaradi stikov s sinom. Ob zaslišanju je povedala, da nima namena živeti v F. F. Neutemeljena so pritožbena navajanja, da sodišče prve stopnje teh okoliščin (povezanih z najemom stanovanja) ni ustrezno obravnavalo in da je s tega vidika položaj nasprotne udeleženke povsem izenačen s položajem predlagatelja.

10V otrokovo največjo korist je, da ima redne in konstantne stike z obema staršema. To je sodišče prve stopnje pravilno izpostavilo. Stike z nasprotno udeleženko je določilo tako, da bodo potekali vsak drugi konec tedna. Mati prevzame otroka v petek ob 16.30 uri v Č. Č., oče pa ga prevzame v nedeljo ob 17.30 uri v E. E. Med tednom je otrok pri materi še od ponedeljka do srede zjutraj (ko je otrok ob koncu predhodnega tedna pri očetu) oziroma od torka do četrtka zjutraj (kot je otrok ob koncu predhodnega tedna pri materi), z enakim časom in načinom prevzema kot za t.i. vikend stik. Za ta namen si je mati zagotovila bivališče v F. F. Otrok ima po svoji izbiri še pravico do telefonskih ali video klicev s staršema. Sodišče prve stopnje je med starša razdelilo tudi stike v času počitnic.

11Neutemeljena je pritožbena navedba, da je odločitev o stikih v nasprotju z otrokovo koristjo in da je zato napačno uporabljeno materialno pravo. Kot je bilo prikazano, je sodišče prve stopnje določilo relativno obširne stike otroka z materjo. Pri tem je sledilo mnenju izvedenca Tristana Riglerja ter upoštevalo specifike konkretnega primera, ki so povezane predvsem z geografsko oddaljenostjo staršev. Stike je med starša dokaj enakomerno porazdelilo. V dvotedenskem obdobju si sledi pet dvodnevnih (izmeničnih) nočitev pri vsakem od staršev in ena štiridnevna nočitev pri očetu. Neuspešno je pritožbeno naziranje, da so stiki z materjo izrazito omejeni in razdrobljeni. Prav tako ne drži, da je ta odločitev brez strokovne podlage in postavlja mamo v neenakopraven položaj. Pretirane so trditve, da prehod mld. C. C. od nasprotne udeleženke do predlagatelja - pri stikih med tednom - ni dovolj določen in da so s tem odprta vrata za manipulacije z njegove strani, zlasti tedaj, ko mld. C. C. ne bo v šoli. Pri stikih med tednom je mesto predaje otroka določeno. Vseh morebitnih drugih posebnosti, do katerih lahko pri stikih pride, pa sodišče niti ne more urediti. Na starših je, da se o teh vprašanjih sproti dogovorita, v skladu s potrebami in koristmi otroka ter v smislu njune enakomerne (pravične) stroškovne obremenitve. Z izpostavljanjem potencialne možnosti, kako bo predlagatelj v določenih (izjemnih) situacijah morebiti ravnal, pritožnica ne more uspeti.

12Konkretnih navedb, kjer (v katerem delu) naj bi bilo podano neskladje med izrekom sklepa in obrazložitvijo oziroma med samo obrazložitvijo, pritožba ne poda. Očitana procesna kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) ni podana. Katere dokazne listine, ki so v izpodbijanem sklepu sicer ustrezno označene z listinskimi številkami, sodišče prve stopnje "ni obrazložilo", pritožba ne navede. Navržen je tudi očitek o izvedenčevem negativnem slogu v komunikaciji z nasprotno udeleženko.

13V predlogu za izdajo začasne odredbe, vloženem na sodišče prve stopnje dne 10. 1. 2022, je nasprotna udeleženka predlagala, da se predlagatelju prepove voditi mld. C. C. na lov. Temu predlogu je sodišče prve stopnje ugodilo s sklepom z dne 14. 2. 2022. Ta odločba je postala pravnomočna 25. 2. 2022. Formalnega predloga za "podaljšanje" tega ukrepa nasprotna udeleženka ni podala. Sodišče prve stopnje v zvezi s tem tudi ni začelo postopka po uradni dolžnosti. Če pritožnica meni, da je izpodbijana odločitev iz teh razlogov pomanjkljiva (in da je ta ukrep potreben za varstvo otrokovih koristi), bo v zvezi s tem lahko vložila ustrezen predlog. Neuspešno je tudi pritožbeno zavzemanje, da je sodišče prve stopnje napačno ocenilo mnenje izvedenke Breznikar in da niso bili podani utemeljeni razlogi za postavitev drugega izvedenca. V zvezi s tem je sodišče prve stopnje navedlo, da je njeno mnenje ustvarjalo določene dvome v strokovnost ter da je bilo posplošeno, nedosledno in nekonsistentno. Ustreznih razlogov, ki bi omajali ta zaključek, pritožba ne poda.

14Utemeljeno pa pritožba opozarja, da sodišče prve stopnje pri določitvi preživnine ni upoštevalo stroškov, ki predlagateljici nastajajo s stanovanjem na F. F. Zaradi izvedbe stikov med tednom si je namreč nasprotna udeleženka v F. F. najela stanovanje, za kar plačuje mesečno najemnino v višini 300,00 EUR; njene vožnje na D. D., kamor hodi v službo, pa ji povzročajo še dodatne prevozne stroške, ki po oceni pritožbenega sodišča znašajo vsaj okrog 200,00 EUR na mesec. Ti stroški so v neposredni zvezi s pogostejšim izvajanjem stikov, kar je mld. C. C. v korist. Zaradi tega je razpoložljivi dohodek matere ustrezno nižji. Njena stroškovna obremenitev, povezana z izvedbo stikov, znaša bistveno več kot znaša obremenitev predlagatelja. Drugačno stališče sodišča prve stopnje ne prepriča. Pritožbeno sodišče je zato med starša nekoliko drugače razporedilo obveznost kritja stroškov za oblačila, obutev, šolo, igrače, razvedrilo, šport in rekreacijo, ki so bili ocenjeni v višini 200,00 EUR (kar za pritožbo ni sporno). Mesečni znesek preživnine v višini 100,00 EUR, ki ga je sodišče prve stopnje naložilo nasprotni udeleženki, je znižalo na znesek 50,00 EUR. Ta preživninska obveznost je določena od 1. 9. 2022 dalje, torej naslednji dan po izdaji sklepa sodišča prve stopnje. V časovnem smislu je ta odločitev ustrezna. Z navajanjem, da si bosta starša do pravnomočnosti delila stroške šole in obšolskih dejavnosti na polovico, pritožba drugačne odločitve ne more doseči.

15Glede na zgoraj navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi nasprotne udeleženke delno ugodilo in odločitev sodišča prve stopnje ustrezno spremenilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). V preostalem pa je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 101. členu ZNP-1 v zvezi s 165. členom ZPP.

¹ Sodišče prve stopnje je (na podlagi izvedenskega mnenja) na primer ugotovilo, da osebnostne značilnosti predlagatelja ne vsebujejo psihopatologije in ne razpoloženjskih ter anksioznih motenj. Je umirjen. Pri njem je podana majhna nagnjenost k nepredvidljivim, impulzivnim dejanjem. Njegovo mišljenje je konvencionalno in zrelo. V odnosih nakazuje skrb za druge. Do sina je ljubeč in usmerjen v njegovo dobrobit. Njuna navezava je močna. Za njegovo vzgojo je angažiran in motiviran, zmožen pomagati na šolskem področju /.../.