VSC Sklep EPVDp 33/2023

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2Zoper sklep se pritožuje storilec brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po 154. členu Zakona o prekrških (ZP-1). Pojasnjuje, da vozniško dovoljenje potrebuje za opravljanje službe ter za prevoz na delo in domov. Predlaga ugoditev pritožbi.

3Pritožba ni utemeljena.

4Izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča temelji na ugotovitvah, da je sodišče s sklepom z dne 13. 4. 2022 ugodilo storilčevemu predlogu za odlog izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, da je preizkusna doba po tem sklepu iztekla 23. 2. 2023 in da je storilec manj kot v letu dni od poteka preizkusne dobe do pravnomočnosti dokončne odločitve sodišča o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki ga sodišče izda po poteku enega leta od poteka preizkusne dobe (prvi odstavek 202.e člena ZP-1), dosegel število kazenskih točk, zaradi katerih se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj mu je s sodbo Okrajnega sodišča v Celju PR 262/2023 z dne 18. 4. 2023, ki je postala pravnomočna 4. 5. 2023, za prekršek storjen 10. 3. 2023 izrečena stranska sankcija 18 kazenskih točk v cestnem prometu. Peti odstavek 202.e člena ZP-1 namreč določa, da se v takem primeru storilcu prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

5Storilec teh pravno odločilnih ugotovitev za izdajo izpodbijanega sklepa v pritožbenih navedbah ne izpodbija, saj tudi sam navaja, da je alkotest žal bi pozitiven, vendar zaradi tega, ker vozniško dovoljenje nujno potrebuje za opravljanje službe ter prevoz na delo in domov, prosi za vrnitev vozniškega dovoljenja. Pritožbeno sodišče sicer verjame, da lahko storilca v posledici izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja doletijo številne neugodne posledice, vendar nima zakonske podlage, da bi na podlagi takih navedb spremenilo izpodbijano odločitev. Vse te navedbe za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa namreč niso upoštevne, saj se ne nanašajo na dejstva, ki so relevantna za sprejem izpodbijane odločitve. Iz besedila petega odstavka 202.e člena ZP-1 jasno izhaja, da sodišče v taki procesni situaciji, kot je izkazana v predmetni zadevi, nima možnosti tehtanja, ali naj storilcu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prekliče ali ne, temveč je to dolžno storiti. Ne glede na resničnost vseh povzetih pritožbenih navedb tako odločitve prvostopenjskega sodišča ni mogoče spremeniti.

6Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu z 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo storilca kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

7Ker storilec ni uspel s pritožbo, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka člena 147 ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jo je dolžan storilec plačati v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, sicer se izterja prisilno.