VSL Sklep I Cp 698/2023

I. Pritožbi se ugodi in se sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo zoper Republiko Slovenijo, saj tožnik ni predložil potrdila o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku (27. člen Zakona o državnem odvetništvu,¹ v nadaljevanju: ZDOdv).

2Tožnik v pravočasni pritožbi opisuje situacijo, da so pogajanja s FURS in Državnim odvetništvom RS v času, ko je prejel poziv, da v 15 dneh predloži potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku, še vedno potekala. Poleg tega zaradi počitnic (zasebnih in sodnih) v juliju in avgustu ter odsotnosti zaradi Covid situacije pogajanje praktično ni bilo možno. Druga toženka je ves čas trdila, da bo dolg do FURS poplačan, zato je po nasvetu FURS tožnik predlagal podaljšanje roka za predložitev potrdila, a prošnji ni bilo ugodeno, ampak je bil izdan sklep o zavrženju tožbe. Do 29. 11. 2022 zadeve niso uspeli rešiti po mirni poti, zato je prejel potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve v predhodnem postopku, ki ga tožnik tudi prilaga pritožbi. Tožnik predlaga razveljavitev sklepa in nadaljevanje s postopkom.

3Pritožba je utemeljena.

4Prvi do tretji odstavek 27. člena ZDOdv določajo, da mora, kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, državnemu odvetništvu predhodno predlagati, naj se sporno razmerje na miren način reši pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka. Predhodni postopek kot pogoj za uvedbo pravdnega ali drugega postopka je postopek poskusa mirne rešitve spora, v katerem sta stranki država ali državni organ ter tisti, ki namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu. Začne se na dan, ko državno odvetništvo prejme predlog za mirno rešitev spora. Kdor namerava začeti tak postopek, mora pristojnemu sodišču ali drugemu organu predložiti potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku, sicer se po četrtem odstavku tega člena tožba ali drug predlog za začetek postopka s sklepom zavrže.

5Vendar pa je Vrhovno sodišče RS v podobni zadevi II Ips 52/2022 pojasnilo, da je upoštevaje ureditev ZIZ v zvezi s tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe, podana izjema od obveznega predhodnega postopka. Po drugem odstavku 65. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju² (v nadaljevanju: ZIZ) v zvezi s prvim odstavkom 64. člena ZIZ sodišče zavrne ugovor, s katerim tretji v izvršilnem postopku z verjetnostjo izkaže obstoj pravice na predmetu izvršbe, ki preprečuje izvršbo (ugovor tretjega), če upnik v danem roku izjavi, da ugovoru nasprotuje. Po tretjem odstavku 65. člena ZIZ lahko nato tretji v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora začne pravdo za ugotovitev, da izvršba na določen predmet ni dopustna (izločitveno pravdo). Pravnomočni sklep izvršilnega sodišča o zavrnitvi ugovora tretjega je torej procesna predpostavka za vložitev tožbe za nedopustnost izvršbe.

6Pravda, ki teče zaradi spora o nedopustnosti izvršbe po napotitvenem sklepu izvršilnega sodišča zaradi ugovora tretjega, torej nima povsem samostojnega življenja, ampak je vezana na razlog, zaradi katerega je bila sprožena, torej na izvršilni postopek. Izločitveno tožbo ureja posebni predpis, ki določa posebne procesne pogoje za njeno vložitev: ugovor tretjega, nasprotovanje upnika v odgovoru na ugovor, sklep o zavrnitvi ugovora in napotitvi tretjega, da pravico uveljavlja s tožbo v pravdnem postopku. Šele upnikovo nasprotovanje ugovoru v izvršilnem postopku s posledico izdanega sklepa izvršilnega sodišča o zavrnitvi ugovora prepreči razrešitev spornega vprašanja o pravici tretjega v izvršilnem postopku ter obenem omogoči tretjemu vložitev tožbe. Opisana ureditev je namenjena temu, da se čim več spornih vprašanj reši v izvršilnem postopku, torej zunaj pravde. Ta cilj je po svoji vsebini enak cilju iz 27. člena ZDOdv in se uresničuje na bistveno enak način. Državno odvetništvo se je namreč s tožnikovim zahtevkom seznanilo že pred začetkom pravde, izvršilno sodišče pa je na podlagi prvega odstavka 64. člena ZIZ opravilo presojo verjetnosti pravice tretjega na predmetu izvršbe, zato je namen 27. člena ZDOdv uresničen že z izpolnitvijo procesnih predpostavk po drugem in tretjem odstavku 65. člena ZIZ, kar je bilo v obravnavani zadevi izpolnjeno z izdajo sklepa izvršilnega sodišča o zavrnitvi ugovora tretjega z dne 24. 5. 2019. Drugi in tretji odstavek 65. člena ZIZ v povezavi s šestim odstavkom 27. člena ZDOdv pomenita ureditev lex specialis v razmerju do predhodnega postopka mirne rešitve spora po določbah 27. člena ZDOdv.

7Zaradi zmotne uporabe materialnega prava (napačnega razumevanja pomena 27. člena ZDOdv) je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo in s tem preprečilo vsebinsko obravnavo tožbenega zahtevka, kar je narekovalo razveljavitev takega sklepa, saj pritožbeno sodišče ne more kot prvo meritorno odločati v zadevi in zato samo ne more odpraviti opisane kršitve. Zadeva bo vrnjena v nadaljnje obravnavanje sodišču prve stopnje, ki naj tožbeni zahtevek zoper Republiko Slovenijo obravnava vsebinsko.

8Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

¹ Uradni list RS. št. 23/2017.
² Uradni list RS, št. 51/1998, s spremembami.