VSC Sklep II Cpg 33/2023

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotni udeleženec je dolžan v roku 15 dni po prejemu tega sklepa povrniti predlagatelju stroške pritožbenega postopka 466,65 EUR.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom imenovalo posebnega revizorja, ki bo preveril pravilnost, zakonitost in ekonomsko smiselnost vodenja posameznih poslov nasprotnega udeleženca. Posebna revizija se opravi za obdobje zadnjih pet let od 13. 6. 2022. Poslovodstvo nasprotnega udeleženca mora posebnemu revizorju omogočiti pregled poslovnih knjig in dokumentacije družbe, kakor tudi premoženjske predmete, še zlasti gotovinskega poslovanja, dvigov in pologov gotovine, plačila blaga in storitev, preverjanje mesečnih bančnih izpiskov in sledenje izbranim transakcijam nazaj do računov zaradi analize danih in prejetih posojil med nasprotnim udeležencem in direktorjem za zadnjih pet let od dneva skupščine, na kateri je bil predlog predlagatelja za imenovanje posebnega revizorja zavrnjen. […] (I. točka izreka). Nasprotnemu udeležencu je naložilo, da je dolžan v roku 15 dni od izdaje sklepa povrniti predlagatelju stroške postopka 838,32 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka). Ugotovilo je, da upoštevaje neprerekana dejstva nasprotnega udeleženca, ki jih je posledično sodišče štelo za priznana, predlagatelj ni vključen v vodenje poslov nasprotnega udeleženca in jih vodi večinski družbenik ter zakoniti zastopnik, da ta ne sklicuje skupščin niti v primerih, ko bi jih po zakonu moral, da imajo na poslovnem naslovu nasprotnega udeleženca registrirane poslovne naslove tudi vrsta drugih pravnih oseb oziroma podjetij, ki so povezani z zakonitim zastopnikom in družbenikom bodisi sorodstveno, preko zakonitih zastopnikov oziroma imetnik poslovnih deležev, bodisi je v njihovo poslovanje vključen kar zakoniti zastopnik nasprotnega udeleženca. Izkazan je vzrok za domnevo, da je prišlo pri danih in prejetih posojilih med nasprotnim udeležencem ter njegovim direktorjem do nepoštenosti ali hudih kršitev zakona. Predlagatelj je izkazal vzrok za domnevo, da nasprotni udeleženec preko dejanj zakonitega zastopnika umetno ustvarja manj dobička, kot bi ga sicer, sredstva družbe pa se porabljajo za druge namene kot za dobro družbe oziroma družbenikov. Nasprotni udeleženec ni podal konkretnih navedb in dokazov glede izpostavljenih poslov – danih in prejetih posojil med nasprotnim udeležencem in direktorjem v obdobju zadnjih petih let in izpostavljenih podatkov v bilancah stanja ter izkazu poslovnega izida. Iz naknadno predloženih odprtih postavk, iz katerih izhaja promet na kontih, ki zajemajo tudi dana in prejeta posojila, ki jih je direktor dajal nasprotnemu udeležencu od leta 2018 dalje, po njegovih navedbah zaradi zagotavljanja likvidnosti, ni razvidna vsebina posameznega posojilnega razmerja. Nasprotni udeleženec ni predložil dodatnih pojasnil in dokazil, ki bi potrdila njegove navedbe o potrebi posojil zaradi likvidnosti družbe in ovrgla dvome predlagatelja. Iz navedene dokumentacije izhaja veliko število transakcij med nasprotnim udeležencem in direktorjem, nekatera so knjižena kot posojilo podjetju, druga kot vračilo posojila, nekatera celo kot transakcije, pri katerih je dopisano, da so bile namenjene lastni rabi direktorja in ne nasprotnemu udeležencu. Držijo navedbe predlagatelja, da iz predložene dokumentacije izhaja, da so se transakcije, ki naj bi predstavljale dana in prejeta posojila med nasprotnim udeležencem in direktorjem, izvajale praktično na dnevni ravni, kar predstavlja neobičajno poslovanje družbe oziroma poslovodstva.

2Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo nasprotni udeleženec po pooblaščeni odvetniški pisarni iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1). V pritožbi vztraja, da predlagatelj ni ponudil substanciranih navedb v smislu logičnih dejstev, ki bi omogočale zaključek, da obstaja vzrok za domnevo, da je prišlo pri vodenju postopkov in poslov nasprotnega udeleženca do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta. S tem, ko je predlagatelj podal navedbe, da imajo na poslovnem naslovu nasprotnega udeleženca poslovni naslov tudi drugi subjekti ter pavšalne navedbe o podatkih računovodskih izkazov nasprotnega udeleženca in v zvezi s tem oblikoval pavšalno in špekulativno domnevno, da upravičeno sumi, da zakoniti zastopnik nasprotnega udeleženca izčrpava družbo preko svojih bližnjih ter zlasti gotovinskega poslovanja, ni zadostil trditvenemu bremenu. Proti takšnim navedbam se objektivno ni mogoče braniti. Ni mogoče prezreti, sodišče pa je prezrlo, da je bil predlog že pravnomočno zavrnjen na podlagi prvega sklepa sodišča prve stopnje v zvezi z odločitvijo pritožbenega sodišča o pritožbi predlagatelja kar zadeva razmerja med danimi in prejetimi posojili, ki naj bi bila izključno razmerja med nasprotnim udeležencem in direktorjem ter bi vključevala druge osebe ali povezane osebe z direktorjem. Znesek za izvedbo posebne revizije 17.250,00 EUR je močno pretiran, absurdno visok in nesorazmeren delu, ki bi bilo potrebno, da se opravi revizija glede razmerij med danimi in prejetimi posojili, ki se hipotetično gledano lahko nanašajo izključno na razmerja med nasprotnim udeležencem in direktorjem. Glede teh razmerij obstaja samo ena posojilnega pogodba, v okviru katere je šlo za revolving (obnavljajoče se) posojilo in v okviru katere je prišlo do nakazil posojilnih zneskov. Nasprotni udeleženec je o tem predložil izpisek konta.

3Predlagatelj v odgovoru na pritožbo po pooblaščeni odvetniški pisarni navaja, da glede strategije branjenja nasprotnega udeleženca pred očitki predlagatelja, venomer ponavljajočimi se navedbami o ne dovolj substanciranih navedbah, je njegova naloga iz zakonskih določb, prav tako sodne prakse, izkazati obstoj vzroka za domnevno, da je prišlo pri vodenju postopkov in poslov do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta, ne pa izkazati utemeljen sum oziroma predstaviti dejstva na način, da bo sodišče onkraj razumnega dvoma prepričano v nepoštene poslovne prakse nasprotnega udeleženca. Vzrok za domnevo o nepoštenostih in hujših kršitvah pri danih ter prejetih posojilih med nasprotnim udeležencem in direktorjem je izkazan z večletnim nesklicevanjem skupščin in ignoriranjem zahtev manjšinskega družbenika (predlagatelja) po sklicu skupščine, nevključenostjo predlagatelja v vodenje poslov nasprotnega udeleženca, pasivnostjo nasprotnega udeleženca oziroma izmikanju pojasnilom glede razmerja med sredstvi in opredmetenimi osnovnimi sredstvi, pri čemer nasprotni udeleženec ni imetnik naložbenih nepremičnin, zelo očitnim nesorazmerjem ter odstopanjem med postavkami čistih prihodkov od prodaje in čistim oziroma bilančnim dobičkom v bilancah stanja ter izkazih poslovnega izida, vsakodnevnimi transakcijami med nasprotnim udeležencem in direktorjem, ki so razvidne iz predložene dokumentacije, izogibanjem konkretnim replikam na predlagateljeve navedbe. Sodišče ni oprlo stališča o obstoju vzrokov za domnevno zgolj na okoliščino, da direktor nasprotnega udeleženca opravlja funkcijo direktorja druge družbe na istem poslovnem naslovu kot želi neutemeljeno prikazati nasprotni udeleženec v pritožbi.

4Pritožba ni utemeljena.

5Nasprotni udeleženec neutemeljeno navaja: (-) da se objektivno ni mogoče braniti proti navedbam predlagatelja, (-) da ni ponudil substanciranih navedb v smislu logičnih dejstev, ki bi omogočale zaključek, da obstaja vzrok za domnevo, da je prišlo pri vodenju postopkov in poslov nasprotnega udeleženca do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta, (-) da ni zadostil trditvenemu bremenu, (-) da je postavil nekonkretizirane in pavšalne trditve, iz katerih ni mogoče sklepati ali imajo podlago, (-) da se mu ni bilo treba opredeljevati v odgovoru na predlog, (-) da ga je sodišče postavilo v diskrimnatoren in neenakopraven položaj, ker je presojalo predlog izven navedb v smislu dejstev, (-) da to pomeni kršitev ustavnih pravic in temeljnih svoboščin iz 2., 14. in 22. člena Ustave RS, pravice do poštenega sojenja, ker se mu onemogoča uveljavljati pravico do sodelovanja v postopku, kar pomeni kršitev načela kontradiktornosti in enakosti orožij ter kršitev ustavne pravice iz 22. člena Ustave RS (enako varstvo pravic). Predlagateljeve trditve so bile zadosti konkretizirane in sicer, da ni vključen v vodenje poslov nasprotnega udeleženca, da zakoniti zastopnik – večinski družbenik ne sklicuje skupščin, da umetno ustvarja manj dobička, da izčrpava nasprotnega udeleženca preko svojih bližnjih in gotovinskega poslovanja, da je glavna dejavnost nasprotnega udeleženca dejavnost restavracij in gostiln, v vlogi z dne 13. 2. 2023 je dodal, da je bilo med nasprotnim udeležencem in direktorjem ogromno število transakcij, da so bile nekatere namenjene lastni rabi direktorja in da se v družbi posluje "po domače".

6Nasprotni udeleženec tudi neutemeljeno očita sodišču prve stopnje: (-) da je podano nasprotje med razlogi izpodbijanega sklepa, (-) da ni obrazložilo domnevnega sodelovanja nasprotnega udeleženca s poslovno povezanimi osebami, (-) da ni jasno zakaj bi se bilo treba sploh izjaviti o takšnih navedbah, (-) da je sodišče storilo kršitev iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, (-) da je sklep arbitraren in samovoljen. Sodišče prve stopnje se ni oprlo zgolj na trditev, da imajo na poslovnem naslovu nasprotnega udeleženca poslovni naslov tudi drugi subjekti, s katerimi naj bi bil zakoniti zastopnik povezan in na podatke o računovodskih izkazih nasprotnega udeleženca. Oprlo se je tudi ostale trditve predlagatelja.

7Tudi ne drži, da je bil predlog predlagatelja že pravnomočno zavrnjen na podlagi prvega sklepa sodišča prve stopnje v zvezi z odločitvijo pritožbenega sodišča o pritožbi predlagatelja, kar zadeva razmerja med danimi in prejetimi posojili, ki ne bi bila izključno razmerja med nasprotnim udeležencem in direktorjem ter bi vključevala druge osebe ali povezane osebe z direktorjem. Smiselno torej, da je podana procesna ovira res iudicata. Sodišče druge stopnje je v prejšnjem sklepu II Cpg 142/2022 z dne 14. 12. 2022 delno ugodilo pritožbi predlagatelja zoper sklep sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo predlog, razveljavilo sklep glede danih in prejetih posojil med nasprotnim udeležencem in direktorjem ter vrnilo zadevo v nov postopek. Sicer je zavrnilo pritožbo v še izpodbijanem delu in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, kolikor se je nanašal na analizo poslovnih pogodb, analizo posojil med družbo in povezanimi osebami, analizo poslovanja s ponudniki storitev in analizo računovodskih izkazov.

8Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ostajajo dana in prejeta posojila med nasprotnim udeležencem in direktorjem, česar nasprotni udeleženec ne zanika, da predlagatelj ni vključen v vodenje poslov nasprotnega udeleženca, da zakoniti zastopnik – večinski družbenik ne sklicuje skupščin, da nasprotni udeleženec ni podal konkretnih navedb glede posojil, da iz odprtih postavk, iz katerih izhaja promet na kontih, ki zajemajo tudi dana in prejeta posojila, ki jih je direktor dajal nasprotnemu udeležencu od leta 2018 dalje, ni razvidna vsebina posameznega posojilnega razmerja, da nasprotni udeleženec ni predložil dodatnih pojasnil in dokazil, ki bi potrdila njegove navedbe o potrebi posojil zaradi likvidnosti družbe in ovrgla dvome predlagatelja, da iz navedene dokumentacije izhaja veliko število transakcij med nasprotnim udeležencem in direktorjem, nekatera so knjižena kot posojilo podjetju, druga kot vračilo posojila, nekatera kot transakcije, pri katerih je dopisano, da so bile namenjene lastni rabi direktorja in ne nasprotnemu udeležencu, da so se transakcije, ki naj bi predstavljale dana in prejeta posojila med nasprotnim udeležencem in direktorjem, izvajale praktično na dnevni ravni (14., 15. točka obrazložitve sklepa). Teh ugotovitev nasprotni udeleženec ne izpodbija. Zgolj v delu pritožbe, ki se nanaša na predujem za izvedbo posebne revizije, navaja nedopustno pritožbeno novoto, da obstaja samo ena posojilna pogodba, v okviru katere je šlo za revolving (obnavljajoče se) posojilo in v okviru katere je prišlo do nakazil posojilnih zneskov. Ker zanjo ni pojasnil, zakaj je brez svoje krivde ni mogel podati pred sodiščem prve stopnje, je sodišče druge stopnje ni upoštevalo (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi z 286. členom ZPP in 42. členom ZNP-1). Sodišče prve stopnje je iz ugotovljenih dejstev pravilno zaključilo, da je izkazan vzrok za domnevo, da je prišlo pri vodenju postopkov in poslov do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta, kar zahteva drugi odstavek 318. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1). Izpolnjevanje procesnih predpostavk za obravnavo predloga ni bilo sporno (10. točka obrazložitve sklepa).

9Nasprotni udeleženec še neutemeljeno izpodbija naloženi znesek predujma za kritje stroškov posebne revizije 17.250,00 EUR, da ga ni zmožen plačati, da ga bo obveznost pahnila v stečaj, da je znesek pretiran, absurdno visok in nesorazmeren, da je revizor podal obseg storitev glede poslov s povezanimi osebami brez omejitve na razmerja med nasprotnim udeležencem in direktorjem. Sodišče prve stopnje je po prejemu prejšnjega sklepa sodišča druge stopnje, ki je delno razveljavilo prvotni sklep sodišča prve stopnje, poslalo dopis revizijski družbi in jo konkretno vprašalo za posredovanje ponudbe po zmanjšanem, še spornem delu zahtevka: za analizo danih in prejetih posojil med nasprotnim udeležencem in direktorjem za obdobje preteklih let od skupščinskega sklepa (list. št. 37 spisa). Revizijska družba je v ponudbi iz januarja 2023 podala ceno za analizo danih in prejetih posojil med družbo in nasprotnim udeležencem, ki bo vključevala primerjavo posojilnih pogodb in pogodbenih pogojev z ZGD-1 glede poslov s povezanimi osebami za zadnjih pet let 17.250,00 EUR (priloga C 1 spisa).

10V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 42. členom ZNP-1 zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

11Nasprotni udeleženec je dolžan povrniti predlagatelju stroške tega pritožbenega postopka (tretji odstavek 52. člena ZGD-1) za odgovor na pritožbo 625 točk po četrti točki tarifne št. 30 Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT), ne v presežku do zahtevanih 1000 točk glede na merila iz 3. člena OT (po istih merilih je sodišče prve stopnje priznalo predlagatelju 500 točk; za odgovor na pravno sredstvo se to zviša za 25 %), materialne stroške 2 %, 22 % DDV, skupaj 466,65 EUR. Sodišče druge stopnje ni priznalo sodne takse, ker se za odgovor na pritožbo ne plača.