VDSS Sodba Pdp 75/2023

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sodbe spremeni:

- v točkah I – IV tako, da se glasi:

„Zavrne se tožbeni zahtevek:

„Tožeči stranki je dne 15. 2. 2022 nezakonito prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki.

Delovno razmerje tožeče stranke pri toženi stranki traja od 16. 2. 2022 do 16. 3. 2022 z vsemi pravicami, ki tožeči stranki pripadajo po individualni pogodbi o zaposlitvi z dne 29. 4. 2021.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki za čas od 16. 2. 2022 do 16. 3. 2022 priznati neprekinjeno delovno dobo in vse pravice iz delovnega razmerja po individualni pogodbi o zaposlitvi z dne 29. 4. 2021 ter jo za ta čas prijaviti v socialna zavarovanja.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati:

- za čas od 16. 2. 2022 do 28. 2. 2022 nadomestilo osnovne plače v višini 4.687,50 EUR in dodatek za delovno dobo v višini 398,44 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. dne v mesecu za pretekli mesec,

- za čas od 1. 3. 2022 do 16. 3. 2022 nadomestilo osnovne plače v višini 5.434,78 EUR in dodatek za delovno dobo v višini 461,96 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. dne v mesecu za pretekli mesec in

- sorazmerni del regresa za letni dopust v višini 164,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2022 do plačila.““

- in v točki VI, tako da tožeča in tožena stranka sami krijeta vsaka svoje stroške postopka pred sodiščem prve stopnje.

II. Tožeča in tožena stranka sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožniku 15. 2. 2022 nezakonito prenehalo delovno razmerje pri toženki (točka I izreka), da je trajalo od 16. 2. 2022 do 16. 3. 2022 z vsemi pravicami po individualni pogodbi o zaposlitvi z dne 29. 4. 2021 (točka II izreka). Toženki je naložilo, da tožniku za čas od 16. 2. 2022 do 16. 3. 2022 prizna neprekinjeno delovno dobo in vse pravice po individualni pogodbi o zaposlitvi, ga prijavi v socialna zavarovanja (točka III izreka) ter mu plača: - za čas od 16. 2. 2022 do 28. 2. 2022 nadomestilo osnovne plače v višini 4.687,50 EUR in dodatek za delovno dobo v višini 398,44 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. dne v mesecu za pretekli mesec; - za čas od 1. 3. 2022 do 16. 3. 2022 nadomestilo osnovne plače v višini 5.434,78 EUR in dodatek za delovno dobo v višini 461,96 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. dne v mesecu za pretekli mesec; - sorazmerni del regresa za letni dopust v višini 164,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2022 do plačila (točka IV izreka). V presežku je zahtevek zavrnilo, in sicer za: - priznanje delovnega razmerja za čas od 17. 3. 2022 do 12. 4. 2022, priznanje vseh pravic po individualni pogodbi o zaposlitvi za to obdobje, delovno dobo in prijavo v socialna zavarovanja; - plačilo nadomestila osnovne plače za čas od 17. 3. 2022 do 31. 3. 2022 v višini 4.981,89 EUR in dodatka za delovno dobo v višini 423,46 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. dne v mesecu za pretekli mesec; - plačilo nadomestila osnovne plače za čas od 1. 4. 2022 do 12. 4. 2022 v višini 4.416,67 EUR in dodatka za delovno dobo v višini 354,173 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. dne v mesecu za pretekli mesec; - plačilo sorazmernega dela regresa za letni dopust v višini 147,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2022 do plačila (točka V izreka). Odločilo je, da toženka sama krije svoje pravdne stroške in je dolžna tožniku plačati 1.060,85 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila (točka VI izreka).

2Toženka se pritožuje zaradi zmotne uporabe materialnega prava zoper ugodilni del navedene sodbe (točke I-IV in VI izreka). Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbo drugega odstavka 526. člena ZGD-1. Postavilo se je na napačno stališče, da sklep družbenika, vpisan v knjigo sklepov, učinkuje šele z datumom vpisa. Drugačno stališče izhaja iz sklepa VSL IV Cpg 528/2022. Gre za odločitev v povezani zadevi. Višje sodišče v Ljubljani je v navedenem sklepu obrazložilo, da jezikovna razlaga ne daje odgovora na vprašanje, kdaj nastopi pravni učinek takšnega sklepa. Upoštevalo je namensko razlago. Namen določbe je v varstvu tretjih oseb, ne družbenika ali sopogodbenikov. Ureditev je primerljiva sklenitvi pogodbe pod odložnim pogojem. Z dnem vpisa sklepa v knjigo sklepov pride do nastopa „pogoja“ za njegovo pravno učinkovitost, učinkuje pa za nazaj. Tožnik kot poslovodja je bil s sprejemom sklepa seznanjen. Delovno razmerje mu je prenehalo, ko je edini družbenik toženke sprejel sklep o odpoklicu. To ne pomeni prenehanja delovnega razmerja za nazaj. Delovno razmerje je tožniku zakonito prenehalo 15. 2. 2022. Toženka pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe spremeni, tako da zahtevek zavrne, oziroma ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

3Tožnik v obsežnem odgovoru na pritožbo povzema razloge sodišča prve stopnje in obrazložitev sklepa VSL IV Cpg 528/2022, s katero se ne strinja. Navaja, da sklep odstopa tako od stališča pravne teorije kot sodne prakse. Edini družbenik sprejme sklep na način, da ga vpiše v knjigo sklepov. Vpis ima konstitutivni učinek, sklep lahko velja samo za naprej. Namen knjige sklepov ni v varovanju tretjih oseb, ki nimajo vpogleda vanjo. Sklepi ne morejo veljati za nazaj in imeti retroaktivnih učinkov, saj bi to omogočilo zlorabe. Sodišče prve stopnje je zmotno ugotovilo dejansko stanje. Med pravdnima strankama je bilo sporno, kdaj je bil sklep pripravljen. Prejel je le obvestilo o odpoklicu, ne pa sklepa. Tožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4Pritožba je utemeljena.

5Pritožbeno sodišče je izpodbijani del sodbe preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo.

6Tožnik je bil direktor (poslovodja) toženke – družbe z enim družbenikom oziroma enoosebne družbe. Kot omogoča prvi odstavek 73. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj.) sta pravdni stranki v pogodbi o zaposlitvi drugače uredili načine prenehanja delovnega razmerja, kot so določeni z zakonom, in sicer med drugim prenehanje z dnem odpoklica oziroma z dnem, ki ga določi skupščina/družbenik v sklepu o odpoklicu (druga alineja 18. člena individualne pogodbe o zaposlitvi z dne 29. 4. 2021, A1, se glasi: „Ta pogodba preneha z dnem odpoklica oziroma z dnem, ki ga določi skupščina/Družbenik v sklepu o odpoklicu Direktorja s funkcije direktorja, pri čemer Družba Direktorja o odpoklicu pisno obvesti.“).

7Edini družbenik toženke je sklep o odpoklicu tožnika podpisal dne 15. 2. 2022 (sklep, B1, se glasi: „Z dnem sprejema tega sklepa se A. A., /.../, odpokliče iz mesta direktorja Družbe brez razloga.“). Tega dne je bil tožnik, kot je sam navedel pred sodiščem prve stopnje, o sprejemu sklepa obveščen.

8Sodišče prve stopnje je enačilo sprejem sklepa z vpisom v knjigo sklepov oziroma je štelo, kot da je bil sklep sprejet 16. 3. 2022, ko je bil vpisan. Pri tem je izhajalo iz določbe drugega odstavka Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1; Ur. l. RS, št. 42/2006 in nadalj.).

9Drugi odstavek 526. člena ZGD-1 določa, da mora ustanovitelj vse odločitve o vprašanjih iz 505. člena tega zakona (med katerimi je postavitev in odpoklic poslovodje) vpisovati v knjigo sklepov in da sklepi, ki niso vpisani v knjigo sklepov, nimajo pravnega učinka.

10Na podlagi drugega odstavka 526. člena ZGD-1 je izdal izvršni odbor Notarske zbornice Slovenije v soglasju z ministroma za gospodarstvo oziroma pravosodje Pravilnik o overitvi in vodenju knjige sklepov družbe z enim družbenikom (Ur. l. RS, št. 111/2006 in nadalj.), ki v prvem odstavku 13. člena določa, da družbenik vpisuje sklepe o vprašanjih iz 505. člena zakona v knjigo sklepov. Če se knjiga sklepov vodi v fizični obliki, se sklepi vpisujejo na vsako stran knjige sklepov po časovnem zaporedju sprejema posameznega sklepa; vpis mora vsebovati datum sprejema sklepa in vsebino sklepa (drugi odstavek 13. člena pravilnika).

11Tako iz zakonske določbe (sklepi ustanovitelja enoosebne družbe oziroma edinega družbenika morajo biti vpisani v knjigo sklepov; posledica nevpisa je neveljavnost sklepa) kot iz povzete določbe pravilnika (vpis mora vsebovati datum sprejema sklepa, ne pa datuma vpisa, ki ni bistven) izhaja, da sprejema sklepa ni enačiti z njegovim vpisom (namreč ni določeno, da bi edini družbenik sklep sprejel na način, da ga vpiše v knjigo sklepov; edini družbenik sklep sprejme in ga – nato – vpiše v knjigo sklepov). Vpis ni način sprejema sklepa, ampak pogoj za njegovo veljavnost. Da je pogoj za njegovo veljavnost, kot izhaja iz zakonske določbe, potrjuje obsežna sodna praksa (sodba VSK Cpg 186/2008 z dne 12. 3. 2009, sklep VSL Cst 15/2018 z dne 23. 1. 2018, sodba VSM I Cpg 417/2017 z dne 8. 3. 2018, na katere se sklicuje tudi tožnik v odgovoru na pritožbo; sodba VS RS VIII Ips 30/2012 z dne 17. 7. 2012).

12Glede na navedeno je v konkretnem primeru šteti, da je edini družbenik toženke sklep o odpoklicu tožnika s funkcije direktorja sprejel takrat, ko ga je dejansko sprejel (podpisal), kar je bilo dne 15. 2. 2022 (ta datum je naveden tudi v knjigi sklepov, B1; tudi v sodnem in poslovnem registru, B2, je kot datum prenehanja pooblastila naveden 15. 2. 2022, izbris pooblastila je bil opravljen 13. 4. 2022). Pogoj za veljavnost je bil z vpisom v knjigo sklepov izpolnjen.

13Stališče, da ima vpis sklepa edinega družbenika v knjigo sklepov v notranjem, korporacijskem razmerju, učinek za nazaj, da torej učinkuje od sprejema sklepa (kar hkrati potrjuje, da sprejema sklepa ni enačiti z vpisom v knjigo sklepov) je v sklepu IV Cpg 528/2022 z dne 27. 10. 2022 sprejelo Višje sodišče v Ljubljani (v registrskem sporu med istima pravdnima strankama).

14Tožniku je delovno razmerje pri toženki zakonito prenehalo z dnem sprejema sklepa o odpoklicu s funkcije direktorja, to je dne 15. 2. 2022, pri čemer ni šlo za prenehanje delovnega razmerja za nazaj, saj je bil tega dne o sprejemu sklepa obveščen. Obvestilo je skladno z dogovorom v individualni pogodbi o zaposlitvi; tožnikove navedbe pred sodiščem prve stopnje, ki jih ponavlja v odgovoru na pritožbo, da bi mu morala toženka sklep vročiti, so neutemeljene (kot velja za navedbe, s katerimi prikazuje, da bi toženka lahko prikazala, da je sklep sprejela že 15. 2. 2022, saj sprejem sklepa potrjuje obvestilo, pogoj za njegovo veljavnost pa je bil izpolnjen z vpisom v knjigo sklepov).

15Pritožbeno sodišče je utemeljeni toženkini pritožbi ugodilo in na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje spremenilo, tako da je zahtevek zavrnilo.

16Na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločilo o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje in pritožbenega postopka. Tožnik, ki z zahtevkom ni uspel, sam krije svoje stroške (načelo uspeha v pravdi, 154. člen ZPP), toženka pa sama krije svoje stroške kot delodajalec v sporu o prenehanju delovnega razmerja na podlagi petega odstavka 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadalj.).