VSL Sklep IV Cp 778/2023

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Nasprotni udeleženec je dolžan v 15 dneh od prejema tega sklepa predlagateljici povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 195,84 EUR na račun Okrožnega sodišča v Kopru SI56 0110 0637 0421 683, sklic SI00 6125-560-22, koda namena GOVT, namen plačila: brezplačna pravna pomoč, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca in odločilo, da je dolžan povrniti stroške predlagateljice na račun sodišča.

2Nasprotni udeleženec v pritožbi zoper navedeni sklep predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi, ugovor sprejme in sklep razveljavi.

Vztraja, da ni podana verjetnost iz 22.d člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND), da ogroža življenje ali resno ogroža zdravje žrtve ali njenih otrok, in po katerem lahko izda sklep o ukrepu, ne da bi bil predlog vročen povzročitelju nasilja. V obravnavani zadevi ne gre za tak primer. Sam živi v Novem mestu, predlagateljica pa se je preselila v Koper. Sodišče ni upoštevalo, da predlagateljica ni v nevarnosti in da je pritožnik ne ogroža. Živita na veliki razdalji; sam zaradi zdravstvenih razlogov, povezanih z očmi, ne vozi avta in ne more nenapovedano priti k predlagateljici; s predlagateljico normalno komunicira prek njunih otrok. Pokazalo se je, da je predlagateljica sama odšla do avtobusne postaje po pritožnika, kar pomeni, da je bila obveščena, kdaj in kam bo prišel. Kljub več desetletnemu skupnemu bivanju do predlagateljice ni bil nikoli nasilen. V prvem sklepu ni pojasnjeno, na podlagi katerih ravnanj je sodišče sklepalo o ogroženosti predlagateljičinega življenja ali zdravja.

Zmotne so tudi druge ugotovitve glede domnevnega nasilja. Predlagateljica je navedla, da je šla v hostel v juniju 2022, ko je odšla s sinom na pregled v Novo mesto. Razlog torej ni bil v tem, da se je nasprotnega udeleženca bala in se je pred njim skrivala, ampak je bil očitno v tem, da se je želela izogniti srečanju z nasprotnim udeležencem, kar je glede na njeno odločitev za ločeno življenje logično. Sodišče sprejema predlagateljičino navedbo, da je nasprotni udeleženec tedaj, ko je bila ona v Novem mestu, on šel v koprsko stanovanje. Ni jasno, kako, če sploh, je tja prišel. Poleg tega je lastnik stanovanja in ima tam prijavljeno bivališče, niti mu ni bil izrečen ukrep, ki bi mu to preprečeval, predlagateljica pa je bila tedaj v Novem mestu.

V predlogu in izpovedi predlagateljice je veliko nedoslednosti in nepovezanih izjav. Predlagateljica se je očitno odločila prekiniti zvezo z njim. V vzporedno potekajočem kazenskem postopku, ki ga je sprožila predlagateljica zaradi družinskega nasilja, so sinovi pričali, da sta se mati in oče prepirala in da sta bila glasna oba. Fizičnega nasilja ni bilo; če je bilo psihično, je bilo enakovredno. Navedbe so časovno neopredeljene. Občutek je, da razčiščuje zadeve za nekaj desetletij zveze. Ni navedla, kdo ji je povedal, da nasprotni udeleženec vsak dan govori, da jo bo vrgel iz stanovanja; ni verjetno, da bi se ga bala in se skrivala, kadar je zapustil Novo mesto. Sam ne vozi in zato v Koper niti ni mogel.

Predlagateljičino dojemanje žrtve se prepleta z njenim celostnim dojemanjem zveze od samega začetka. Tudi sama je povedala, da je šele kasneje ugotovila, da je žrtev. Ne pomisli, da je imela do svojega partnerja enak, če ne hujši odnos kot on do nje. Posamezni prepiri v družinskem življenju so običajni. Zaključek o izvajanju psihičnega nasilja temelji na enem sms sporočilu, v katerem se ji je opravičil. Ko je prišel v Koper, da se pobotata, ga je začela snemati, kar ga je močno prizadelo. Zato ji je vzel telefon in ga ugasnil.

3Predlagateljica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Slabovidnost nasprotnega udeleženca ne odvrača od tega, da ne bi bil vsak teden na obali, kjer obiskuje plesni tečaj in prespi v Izoli. Sama nima ključev stanovanja v Novem mestu, stanovanje v Kopru pa je skupno premoženje. Z nasprotnim udeležencem ne komunicira prek odraslih sinov, ampak se nasprotni udeleženec vsak teden, ko pride na obalo, sreča z enim od sinov. Dne 12. 7. 2022 je prišla ponj na avtobusno postajo, ker jo je poklical in rekel, naj pride ponj, sama pa se je bala njegove reakcije, če ne pride, in hkrati upala, da se bo primerno vedel. Iz Novega mesta je odšla v spremstvu policije, ker ni več znala reagirati na njegovo vedenje. Da je bil nasprotni udeleženec med njenim bivanjem v Novem mestu v Kopru, potrjujejo v stanovanju izobešene fotografije in njegovi zdravstveni izvidi. Vrsto let je bila deležna očitkov nasprotnega udeleženca, da je nesposobna, da je sužnja, prasica, da ga vara itd. Ni šlo zgolj za družinske prepire.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 30. 9. 2022 odločilo, (1) da je nasprotni udeleženec dolžan predlagateljici za šest mesecev prepustiti v izključno uporabo stanovanje v Kopru in (2) da se mu za dvanajst mesecev prepoveduje vstopiti v stanovanje v Kopru, se približati ali zadrževati v bližini stanovanja na razdalji manj kot 200 m, se približati predlagateljici na manj kot 200 m in na kakršenkoli način navezovati z njo stike. Z izpodbijanim sklepom je zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper navedeni sklep.

6Stališče sodišča prve stopnje, da je nasprotni udeleženec izvrševal psihično nasilje nad predlagateljico, temelji na ugotovitvah, - da se je predlagateljica iz stanovanja v Novem mestu, v katerem sta živela z nasprotnim udeležencem v skupnem gospodinjstvu, s sinom, ki ima status invalida, umaknila v stanovanje v Kopru, - da si v juniju 2022, ko je spremljala sina na zdravniški pregled v Novo mesto, ni upala v stanovanje, ampak je prenočila v hostlu in tam ostala, dokler ni izvedela, da se je nasprotni udeleženec umaknil iz stanovanja v Kopru, - da ga je 12. 7., ko je ponovno prišel v koprsko stanovanje, iz strahu snemala, a ji je telefon vzel skupaj z zdravstvenima karticama nje in sina in stvari ni vrnil, - da se je bila zaradi nadlegovanja nasprotnega udeleženca v juliju 2022 prisiljena izseliti in se ni upala več vrniti, - da je nasprotni udeleženec našel njene zapiske s tečajev, dnevnike, stare zgodbe, jih razrezal in sestavil ter ji rekel, da je pisala v šifrah in da je on iz njih razbral, da ima fanta in je z njim v stikih že od časa, ko še ni poznala njega, - da predlagateljici očita, da ima drugega moškega, da ga vara, se z njim na skrivnem sestaja in se njega hoče znebiti, ter ji med 1. 6. in 20. 8. 2022 pošiljal sms sporočila z vsebino kot npr. raje ustavi konje, dokler je še čas; preveč se bo prašilo in pralo umazano perilo, - da ji je sms sporočila pošiljal tudi po izreku ukrepa.

7Sodišče je na podlagi teh ugotovitev zaključilo, - da je verjetno izkazano, da je nasprotni udeleženec s tem, ko je pri predlagateljici ustvarjal stalen občutek strahu, nemoči, psihične napetosti in nestabilnosti, izvrševal psihično nasilje, - da je glede na pretekla ravnanja vedenje nasprotnega udeleženca nepredvidljivo in se ga predlagateljica boji, - da je izkazana verjetnost, da bo nasprotni udeleženec v primeru neizreka ukrepov nadaljeval z nasilnimi dejanji in jih stopnjeval, - da s prepustitvijo stanovanja v Kopru predlagateljici ne bo okrnjena pravica in možnost stalnega bivanja nasprotnega udeleženca (ki živi v Novem mestu), - da bo 12-mesečno trajanje ostalih ukrepov predlagateljici omogočilo, da se rehabilitira in vsaj deloma pridobi občutek varnosti.

8Neutemeljen je pritožbeni očitek, da sodišče v prvem sklepu ni podalo razlogov za uporabo 22.d člena ZPND, po katerem sme sodišče v določenih primerih izdati sklep o ukrepu, ne da bi poslalo predlog v odgovor povzročitelju nasilja. Razlogi so navedeni v 2. točki obrazložitve sklepa. Sodišče je na podlagi navedb in predloženih dokazov sklepalo, da je podana dovolj velika verjetnost, da nasprotni udeleženec resno ogroža predlagateljičino zdravje. Iz razlogov sklepa dovolj jasno izhaja, da je razlog v tem, da je predlagateljica zaradi strahu in nepredvidljivosti ravnanj nasprotnega udeleženca odšla iz stanovanja in si našla zasilno, začasno bivališče. Navedbe, ki jih je kasneje podal pritožnik, niso mogle vplivati na to presojo.

9Pritožbene navedbe ne vzbujajo dvoma o verjetni izkazanosti ugotovitev, na katerih temelji zaključek o izvrševanju psihičnega nasilja. Možen razlog za nastanitev hostlu je lahko tudi zgolj izogibanje nasprotnemu udeležencu zaradi odločitve za ločeno življenje, a je ob upoštevanju ostalih ugotovitev verjetnejši zaključek, da je tudi ta predlagateljičina odločitev izvirala iz nepredvidljivih in ogrožajočih ravnanj nasprotnega udeleženca. Četudi je nasprotni udeleženec lastnik koprskega stanovanja in ima tam prijavljeno stalno bivališče, to še ne pomeni, da s svojim ravnanjem (bivanjem v koprskem stanovanju v času predlagateljičine odsotnosti) ni izvrševal pritiska na predlagateljico.

10Pritožbeno navedbo, da ni jasno, kako je glede na svoje zdravstveno stanje sploh prišel tja, in da zaradi tega niti ne more prihajati v Koper, pritožbeno sodišče ocenjuje kot sprenevedanje. Pritožnik sam je v zaslišanju povedal, da prihaja v Koper z avtobusom. Poleg tega je predlagateljica predložila fotografije, ki potrjujejo njene navedbe, da je bil med njeno odsotnostjo v tamkajšnjem stanovanju. Podobno velja za navedbe, da ni znano, od kod predlagateljica ve za to, kaj govori predlagatelj. Kot izhaja iz procesnega gradiva, komunikacija med udeležencema neredko poteka prek (odraslih) sinov.

11Nepomembne za odločitev so pritožbene navedbe, da ravnanja udeležencev – komunikacija med njima in v postopku izpostavljena dejanja – niso presegala običajnega dogajanja v partnerskem odnosu. Nanašajo se na obdobje, ko sta udeleženca še živela skupaj, ugotovitve, na katerih temelji zaključek o izvrševanju psihičnega nasilja nad predlagateljico, pa se nanašajo na obdobje, ko je predlagateljica odšla iz skupnega gospodinjstva.

12Verjetno je, da na predlagateljičino doživljanje vpliva tudi njeno sedanje doživljanje preteklega skupnega življenja z nasprotnim udeležencem, vendar pa to ne zmanjšuje pomena in teže ravnanj nasprotnega udeleženca v obravnavanem obdobju, ki so ugotovljena v izpodbijanem sklepu in povzeta v 6. točki te obrazložitve.

13Pritožbeno sodišče se strinja z zaključkom izpodbijanega sklepa, da je verjetno izkazano, da je nasprotni udeleženec s svojimi ravnanji in nepredvidljivostjo pri predlagateljici ustvarjal stalen občutek strahu, nemoči, psihične napetosti in nestabilnosti in da tako ravnanje predstavlja psihično nasilje v pomenu tretjega odstavka 5. člena ZPND.¹

14Ker niso podani niti uveljavljeni pritožbeni razlogi niti po uradni dolžnosti upoštevne kršitve materialnega in procesnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

15Ker nasprotni udeleženec ni uspel s pritožbo, je dolžan predlagateljici povrniti potrebne stroške pritožbenega postopka (osmi odstavek 22. člena ZPND). Ti znašajo 195,84 EUR, in sicer gre za odgovor na pritožbo (320 točk po 7. točki tar. št. 27 in 2 % materialnih stroškov). Posvet s stranko in pregled listin je vključen v sestavo odgovora na pritožbo. Odločitev o zamudnih obresti temelji na 299. členu Obligacijskega zakonika. Ker je bila predlagateljici odobrena brezplačna pravna pomoč, je povrnitev določena v korist proračuna.

¹ Po tretjem odstavku 5. člena ZPND so psihično nasilje ravnanja in razširjanje informacij, s katerimi povzročitelj nasilja pri žrtvi povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske, tudi če so storjena z uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije.