VSL Sklep Cst 166/2023

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje nov postopek.

II. Predlagatelj sam nosi pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem pravne osebe stanovanjska zadruga, ki je bila pred izbrisom iz sodnega registra vpisana v zadružni register pod št. ...

2Zoper navedeni sklep se je pritožila predlagateljica iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je spremembo, podrejeno razveljavitev izpodbijanega sklepa ter priglasila pritožbene stroške.

3Pritožba je utemeljena.

4Nad pravno osebo stanovanjska zadruga, ki je bila vpisana v zadružni register pod št. ..., se je 29. 6. 2009 s sklepom II R 5027/2009 začel postopek izbrisa zadruge iz sodnega registra brez likvidacije po tretji točki prvega odstavka odstavka 427. člena ZFPPIPP v zvezi s 26. členom predhodnih in končnih določb Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zadrugah (v nadaljevanju ZZad-B). Navedena pravna oseba je bila 22. 3. 2010 izbrisana iz sodnega registra na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Kranju II R 3595/2010 z dne 22. 3. 2010, v zemljiški knjigi pa je ostala vpisana kot lastnica nepremičnin z ID znakom parcela 0000 78 in parcela 0000 93/1.

5V postopku na prvi stopnji je predlagateljica navajala, da je izbrisana stanovanjska zadruga v zemljiški knjigi po pomoti vknjižena kot lastnica nepremičnin, saj je predlagateljičina pravna prednica stanovanjski zadrugi z odločbo z dne 14. 6. 1963 dodelila v upravo posamezne nepremičnine, vendar med njimi ni bilo navedenih nepremičnin, ki sta pred preštevilčenjem predstavljali parc. št. 000/1, k. o. X. Ker je predlagateljica še vedno lastnica teh nepremičnin, je na zemljiškoknjižno sodišče vložila predlog za popravo pomotnega vpisa, vendar je bil njen predlog zavrnjen s sklepom RZ 207/2020 z dne 24. 7. 2020 z obrazložitvijo, da se obravnavani vpis sicer res ne sklada z listino, ki je podlaga za vpis, vendar pa bi predlagateljica lahko to dejstvo uveljavljala s pravnim sredstvom v zemljiškoknjižnem postopku leta 1963. Predlagateljica je še trdila, da zaradi neurejenega zemljiškoknjižnega stanja ne more upravljati s svojim premoženjem, zato meni, da ima terjatev do izbrisane pravne osebe. V dopolnitvi predloga je navedla, da nepremičnina z ID znakom 0000 93/1 predstavlja kategorizirano občinsko cesto. Ker je predlagateljica skladno z zakonodajo dolžna upravljati s cestami lokalnega pomena, je treba urediti zemljiškoknjižno stanje. Sklicevala se je na 49. člen Zakona o cestah (ZCes-2) in štela, da ima na tej podlagi do vsakega zasebnega lastnika zemljišča, na katerem poteka občinska cesta, terjatev na prenos in izročitev zemljišča v njeno last in posest. Zato meni, da ima v razmerju do izbrisane pravne osebe izločitveno pravico.

6Pritožnica tudi v pritožbi ponavlja, da mora nepremičnine, po katerih poteka javna cesta, nujno pridobiti v svojo last bodisi na podlagi pravnega posla, bodisi v postopku razlastitve. Niti eno niti drugo pa ni možno, dokler je kot lastnik v zemljiški knjigi vpisana pravna oseba, ki je bila izbrisana. Če postopek stečaja nad pozneje najdenim premoženje ne bo začet, pritožnica ne bo mogla izpolniti zakonske zahteve, da v svojo last pridobi zemljišča, ki so v zasebni lasti in po katerih v naravi poteka javna cesta. V dopolnitvi pritožbe je ponovila, da je pri vpisu lastninske pravice v zemljiško knjigo prišlo do napake, zaradi te napake pa njena lastninska pravica ni prenehala.

7Sodišče prve stopnje je pritožničin predlog za začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem zavrnilo iz razloga, ker predlagateljica nima procesne legitimacije za vložitev predloga, saj ni upnica izbrisane pravne osebe (v posledici te ugotovitve bi bilo potrebno predlog zavreči, ne zavrniti, kar pa za odločitev ni bistvenega pomena). Pojasnilo je, da predlagateljica niti v predlogu niti v dopolnitvi ni s stopnjo verjetnosti izkazala, da ima do izbrisane pravne osebe terjatev, saj iz njenih navedb ne izhaja, da ima do izbrisane pravne osebe izločitveno pravico v smislu druge točke prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP. Predlagateljica ni izkazala, da je na nepremičninah pridobila lastninsko pravico s priposestvovanjem ali na drug izviren način. To za nepremičnino z ID znakom 0000 93/1, za katero predlagateljica trdi, da predstavlja kategorizirano občinsko cesto, ne izhaja niti iz 49. člena ZCes-2. Drugih navedb, razen, da naj bi jo navedena določba pooblaščala za izpeljavo vseh postopkov, ki bi ji omogočili pridobitev lastninske pravice na zemljiščih (bodisi s pogodbo bodisi z aktom o razlastitvi), predlagateljica ni podala, kar pa po zaključku sodišča prve stopnje ne zadošča za njeno procesno legitimacijo.

8Po določbi 443. člena ZFPPIPP se nad premoženjem izbrisane pravne osebe opravi stečajni postopek (stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe), če se premoženje najde potem, ko te okoliščine ni več mogoče uveljavljati v postopku izbrisa pravne osebe. V tem postopku se smiselno uporabljajo pravila o stečajnem postopku nad pravno osebo, če ni v tretjem ali četrtem odstavku tega člena drugače določeno (drugi odstavek 443. člena ZFPPIPP). Predlog za začetek stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane pravne osebe lahko (med drugimi) vloži upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do izbrisane pravne osebe (tretji odstavek 443. člena ZFPPIPP).

9Višje sodišče se do pritožbenih navedb, ki se nanašajo na vprašanje izločitvene pravice predlagateljice, ne bo posebej opredeljevalo, ker to za vprašanje pravilnosti odločitve ni bistvenega pomena. Pritožba namreč utemeljeno opozarja na določilo 49. člena ZCes-2, ki določa, da so občinske ceste v lasti občine. Zakonsko določilo nima neposrednih učinkov na lastninsko pravni status zemljišč, po katerih poteka občinska cesta, saj dotedanji (zasebni) lastniki zemljišč, po katerih poteka občinska cesta, niso bili ex lege razlaščeni, „novi“ lastnik (občina) pa se zgolj na podlagi zakona tudi ne more vpisati v zemljiško knjigo kot lastnik. Zakonsko določilo je zato potrebno razumeti tako, da občinam podeljuje zakonsko pooblastilo za izpeljavo vseh postopkov, ki jim bodo omogočili pridobitev lastninske pravice na zemljiščih, po katerih potekajo občinske ceste¹. Kot je Ustavno sodišče RS opozorilo že v številnih odločbah, na katere se sklicuje tudi pritožba, predstavlja pridobitni način bodisi pogodba, ki jo mora občina skleniti z lastnikom nepremičnine bodisi akt razlastitve, izdan v postopku razlastitve. Zato ne drži zaključek prvostopnega sodišča, da predlagateljica ni izkazala terjatve do izbrisane pravne osebe. Na podlagi navedenega zakonskega določila ima namreč občina do vsakega zasebnega lastnika zemljišča, na katerem poteka občinska cesta, terjatev na prenos in izročitev tega zemljišča v njeno last in posest, česar pa v posledici izbrisa pravne osebe ne more uresničiti drugače kot s stečajnim postopkom nad premoženjem izbrisane pravne osebe.

10Glede na navedeno je višje sodišče predlagateljevi pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

11Izrek o stroški pritožbenega postopka temelji na določbi 129. člena ZFPPIPP, po katerem mora vsak upnik sam pokrivati svoje stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti.

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

¹Prim. Sklep VSL Cst 360/2017 z dne 21. 6. 2017.