VSRS Sklep II DoR 156/2023

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali so stališča nižjih sodišč o ustrezni vsebini trditvenega in dokaznega bremena glede trditev in izkaza in zmožnosti dokazovanja, ali je šlo za oderuško pogodbo in ali je bil denar v znesku, kot je naveden v pogodbi, izročen, še skladna s standardi, ki izhajajo iz pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave Republike Slovenije), ali pa sta nižji sodišči, nasprotno, z uporabo pravila o dokaznem bremenu napačno uporabili procesna pravila iz 7., 212. in 215. člena ZPP?

1Tožnica je v tožbi trdila, da je s toženko sklenila posojilno pogodbo (v obliki izvršljivega notarskega zapisa), v kateri je sicer bil določen znesek 50.000 EUR, vendar je bilo izročenih zgolj 18.600 EUR, ker si je želela sposoditi le 20.000 EUR, ostalo pa so »skrite obresti«.

2Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da je posojilna pogodba z dne 7. 2. 2013 nična in ne učinkuje med strankama, da je neveljavna zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa in zaznamba izvršbe, da se odredi izbris zaznamb in vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje ter da toženka dolžna tožnici vrniti znesek 29.281,47 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi in pravdne stroške (I. točka izreka sodbe). Odločilo je še, da je tožnica dolžna toženki v roku 15 dni povrniti njene pravdne stroške v višini 4.405,18 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka sodbe).

3Pritožbeno sodišče je tožničino pritožbo zavrnilo. Zaključilo je, da sta pravdni stranki podpisali posojilno pogodbo v notarskem zapisu z navedbo glavnice 50.000 EUR. Čeprav je bila pogodba sklenjena med neznankama, brez obresti, in je notarske stroške kril toženkin sin, je bilo dokazno breme neresničnosti tistega, kar je zapisano v notarski listini, na strani tožnice. Kljub vsem izpostavljenim (nenavadnim) okoliščinam, tožnica takšnega bremena ni zmogla. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 215. člena ZPP. Šele po izvedbi vseh dokazov, ko zaradi neprepričljivosti in neskladnosti obeh pravdnih strank ni moglo zanesljivo ugotoviti dejstev o sporni pogodbi, je odločilo na podlagi pravila o dokaznem bremenu in utemeljeno sledilo vsebini posojilne pogodbe.

4Tožnica predlaga dopustitev revizije glede naslednjih vprašanj:

1Ali so stališča nižjih sodišč o ustrezni vsebini trditvenega in dokaznega bremena glede trditev in izkaza in zmožnosti dokazovanja, ali je šlo za oderuško pogodbo in ali je bil denar v znesku, kot je naveden v pogodbi izročen še skladna s standardi, ki izhajajo iz pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave Republike Slovenije), ali pa sta nižji sodišči, nasprotno, z uporabo pravila o dokaznem bremenu napačno uporabili procesna pravila iz 7. in 212. člena ZPP?

2Ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno odločili po pravilih o dokaznem bremenu, skladno s 215. členom ZPP, vendar sta jih uporabili zmotno (to je o tem, katera stranka nosi breme nedokazanosti svoje trditve o pravno pomembnem dejstvu)?

3Ali sta sodišči prve in druge stopnje onemogočili stranki pravico do izjave (22. člen Ustave RS) s tem, ko je sodišče prve stopnje ugodilo dokaznemu predlogu tožnice po postavitvi izvedenca za forenzične preiskave dokumentov, rokopisov in podpisov, po pridobitvi menja pa skleniti, da dejstvo, ki ga mnenje dokazuje ni pravno relevantno?

4Ali je v nasprotju s pravno varnostjo in pravico do sodnega varstva, da sodišče formalno izvede predlagan dokaz, vsebinsko pa ga potem v celoti spregleda?

5Predlog je delno utemeljen.

6Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku¹ (v nadaljevanju ZPP) so izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tem obsegu dopustilo.

7Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

¹ Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami.