VSM Sklep IV Kp 11604/2022

Pritožbi zagovornika obdolžene B. B. se ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

1Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se odvetniku C. C. iz Odvetniške pisarne D. d.o.o. in odvetnikom ter odvetniškim kandidatom iz Odvetniške pisarne D. d.o.o., ne dovoli zagovarjanje obdolžene B. B.

2Zoper tak sklep so se pritožili zagovorniki obdolžene B. B. s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da odloči, da se odvetniku C. C. iz Odvetniške pisarne D. d.o.o. in odvetnikom ter odvetniškim kandidatom iz Odvetniške pisarne D. d.o.o. dovoli zagovarjanje obdolžene B. B., oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal, da je pritožba utemeljena.

4Odvetnik C. C. je v kazensko-preiskovalnem postopku I Kpd 11604/2022, ki je tekel zoper tokrat obdolženo B. B. in takrat osumljenega A. A., zagovarjal takrat osumljenega A. A. Ker je navedeni odvetnik v že navedenem kazensko-preiskovalnem postopku zastopal osumljenega A. A., po oceni prvostopnega sodišča odvetnik C. C. ne more zastopati obdolžene B. B. Svojo odločitev je prvostopno sodišče oprlo na določbe 68. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), kjer je določeno, da v isti kazenski zadevi zagovornik ne more hkrati zagovarjati dveh ali več obdolžencev. Navedeno bi bilo namreč tudi v nasprotju z drugim odstavkom 5. člena Zakona o odvetništvu, po katerem mora odvetnik odkloniti zastopanje, če je v isti zadevi zastopal nasprotno stranko; če nasprotno stranko zastopa odvetnik, ki dela v isti odvetniški pisarni; ali je kot zaposleni odvetnik, odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik delal pri odvetniku, ki je zastopal nasprotno stranko, če je bil v isti zadevi sodnik, državni tožilec, pooblaščena uradna oseba organov za notranje zadeve ali uradna oseba v upravnem postopku in drugih primerih, določenih z zakonom.

5Zoper tak sklep se je pritožil zagovornik obdolžene iz Odvetniške pisarne D. d.o.o., ki v pritožbi zaključke prvostopnega sodišča graja in pri tem izpostavlja, da zagovornik pri opravi določenih preiskovalnih dejanj, ki so se vodila zoper osumljenega A. A. in (takrat) osumljeno B. B., ni zagovarjal obdolženega, ampak osumljenega, zoper katerega pa se kazenski postopek še sploh ni začel. Šlo je namreč zgolj za opravo določenega dejanja pred uvedbo kazenskega postopka. Kazenski postopek se zoper A. A. kasneje tudi ni bil uveden, ampak se je kazenski postopek uvedel zgolj zoper obdolženo B. B., saj je tožilstvo kazensko ovadbo zoper osumljenega A. A. zavrglo. Glede na navedeno pa je potrebno soglašati s pritožbenimi navedbami, da se je torej prvostopno sodišče napačno sklicevalo na določbo prvega odstavka 68. člena ZKP, saj v konkretni zadevi ne gre za isto kazensko zadevo, sploh pa ne za primer, ko bi isti zagovornik zagovarjal dva ali več obdolžencev. Ne gre torej za situacijo, ko bi bila podana kolizija interesov obrambe pri soobdolžencih in bi zagovornik zaupne informacije, ki jih je dobil od enega od obdolžencev lahko uporabil v njegovo škodo. Pritožbeno sodišče sicer soglaša z navedbami prvostopnega sodišča, da je pravica do obrambe s pomočjo zagovornika lahko učinkovita le, če zagovornika pri obrambi obdolženca ne omejujejo interesi drugih obdolžencev, zaradi česar je ZKP v prvem odstavku 68. člena tudi omejil pravico do proste izbire zagovornika zaradi preprečitve kolizije interesov obrambe v postopkih z več obdolženci. Vendar v obravnavani zadevi, kot je že pojasnjeno, ne gre za kazenski postopek z več obdolženci, saj je obtožni predlog bil vložen le zoper obdolženo B. B.

6Ista kazenska zadeva po prvem odstavku 68. člena ZKP je torej po oceni pritožbenega sodišča, podana le, če zoper soobdolženca teče enoten postopek. Prav tako gre za isto kazensko zadevo, kadar je bil iz prej enotne zadeve zoper enega obdolženca postopek izločen ali kadar obstajajo pogoji za združitev postopkov zoper več oseb po določbah 32. člena ZKP. V obravnavani zadevi pa ni podana nobena od izpostavljenih situacij, saj, kot je že rečeno, se zoper osumljenega A. A. kazenski postopek sploh ni vodil. Ob navedenem pa je nenazadnje potrebno izpostaviti tudi okoliščino, da je stališče prvostopnega sodišča v izpodbijanem sklepu vprašljivo tudi iz stališča nesorazmernega posega v ustavno pravico do zagovornika po lastni izbiri, kar v pritožbi izpostavlja obdolženkin zagovornik. Ob navedenem tudi ni prezreti, da je pritožbi priložena tudi lastnoročno podpisana izjava A. A., da slednji soglaša, da odvetnik C. C. iz Odvetniške pisarne D. d.o.o. v predmetni kazenski zadevi zastopa obdolženo B. B.

7Glede na vse navedeno je torej soglašati s pritožbenimi navedbami, da v obravnavani zadevi že pojmovno ne more biti podana kolizija interesov, ki jo želi prepoved iz prvega odstavka 68. člena ZKP preprečevati, zato je pritožbeno sodišče pritožbi obdolženkinega zagovornika ugodilo, saj ni zakonskih razlogov, ki bi preprečevali, da v kazenskem postopku že navedeni odvetnik zagovarja obdolženo B. B.