VSRS Sklep I R 84/2023

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Tolminu.

1Predlagateljica je na Okrajno sodišče v Tolminu naslovila predlog za razglasitev pogrešanca za mrtvega.

2Okrajno sodišče v Tolminu Vrhovnemu sodišču predlaga, naj v skladu s prvim in četrtim odstavkom 11. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) določi krajevno pristojno sodišče v tej zadevi. V predlogu navaja zadnji znani naslov pogrešanega, ki izhaja iz zemljiške knjige. Na podlagi razpoložljivih podatkov ni mogoče ugotoviti niti državljanstva, niti datuma ter kraja rojstva pogrešanega. Prav tako niso znani podatki o smrti pogrešanega in njegovih dedičih. Znano je le to, da je pogrešani v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik nepremičnine s parc. št. 1111/2 v k. o. 2249 Volče. Ker se po zbranih podatkih v tej fazi postopka, mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča še ne more izključiti (tretji odstavek 48. člena in 78. člen Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku – ZMZPP), sodišče predlaga, naj Vrhovno sodišče skladno z določilom šestega odstavka 11. člena ZNP-1 določi krajevno pristojno sodišče v tej zadevi.

Odločitev o predlogu

3Za odločanje v tej nepravdni zadevi zaradi razglasitve pogrešanega za mrtvega se določi Okrajno sodišče v Tolminu.

4Krajevna pristojnost v nepravdnem postopku se po splošnem pravilu o pristojnosti ravna po stalnem ali začasnem prebivališču osebe, proti kateri je vložen predlog (prvi in četrti odstavek 11. člena ZNP-1). Če ta okoliščina ni znana, Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 11. člena ZNP-1 določi krajevno pristojno sodišče, če je podana pristojnost sodišča Republike Slovenije. V konkretnem primeru ni znano bivališče nasprotnega udeleženca. Prav tako niso znani podatki o njegovi smrti in njegovih dedičih, je pa nasprotni udeleženec vpisan v zemljiško knjigo kot lastnik nepremičnine v katastrski občini 2249 Volče.

5Na podlagi 16. člena ZMZPP se za razglasitev pogrešanca za mrtvega uporabi pravo države, katerega državljan je bil takrat, ko je bil pogrešan. Če državljanstva ni mogoče ugotoviti, se glede vprašanja uporabe prava upoštevajo pravila iz 11. člena ZMZPP, torej pravo stalnega prebivališča oziroma pravo začasnega prebivališča; če tudi tega ni oziroma ga ni mogoče ugotoviti, se uporabi pravo Republike Slovenije. V skladu s prvim odstavkom 2. člena ZMZPP se v tej zadevi pravo Republike Slovenije ne bi uporabilo, če bi bilo glede na vse okoliščine očitno, da razmerje s tem pravom nima nobene tesnejše zveze in da je podana bistveno tesnejša zveza z nekim drugim pravom. Ker pa je pogrešanec za mrtvega zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine v Republiki Sloveniji, ne gre za tak primer.¹

6V skladu z določbo 78. člena ZMZPP je sodišče Republike Slovenije izključno pristojno za razglasitev pogrešanega slovenskega državljana za mrtvega, ne glede na to, kje je ta imel stalno prebivališče. Ker po zbranih podatkih predlagateljice v tej fazi ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člena ZMZPP), je Vrhovno sodišče v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZNP-1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče Tolminu. Pri tem je upoštevalo, da se tam nahaja nepremičnina, pri kateri je pogrešani vpisan kot lastnik. Razen tega je pred Okrajnim sodiščem v Tolminu ta nepravdna zadeva tudi že odprta. ²

¹ Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča I R 144/2022 z dne 19. 10. 2022, v identični zadevi. V citirani zadevi je šlo za identično dejansko stanje, le da je bil nasprotni udeleženec druga oseba (A.) (od ...) A., ..., Italija.
² Primerjaj cit. sklep.