VSL Sodba I Cpg 1398/2016

I. Pritožba toženk se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Toženke krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo odločilo, da se sprememba tožbe dovoli (I. točka izreka), da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, COVL, opr. št. VL 33002/2014 z dne 17. 3. 2014 razveljavi tudi v prvem in tretjem odstavku izreka in se postopek nadaljuje kot po tožbi (II. točka izreka). Toženke so dolžne tožnici nerazdelno plačati znesek 172.494,21 EUR in zakonske zamudne obresti od zneska 171.770,22 EUR od dne 24. 8. 2013 dalje do plačila in zakonske zamudne obresti od zneska 723,99 EUR z dne 27. 2. 2014 do plačila (III. točka izreka). V presežku, to je za zakonske zamudne obresti od zneska 723,99 EUR od dne 24. 8. 2013 dalje do dne 27. 2. 2014, je tožbeni zahtevek zavrnilo (IV. točka izreka). Toženkam je naložilo tudi, da morajo tožnici plačati 54,00 EUR stroškov izvršilnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 3. 2014 in 2.966,00 EUR pravdnih stroškov (V. točka izreka).

2Zoper sodbo, ne pa tudi zoper sklep o spremembi tožbe, so se pritožile toženke. Sodbo izpodbijajo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlagajo, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica z drugotoženko sklenila posojilno pogodbo za znesek 202.659,42 EUR. Drugatoženka se je tožnici zavezala vrniti posojilo sukcesivno v minimalnem znesku 4.000,00 EUR mesečno. Prva in tretjetoženka sta v tem posojilnem razmerju nastopali kot poroka, saj sta podpisali poroštveni izjavi ter se kot poroka in plačnika zavezali k plačilu obveznosti drugetoženke. Sodišče prve stopnje je tudi ugotovilo, da drugatoženka veljavne in zapadle obveznosti ni izpolnila.

5Pritožnice sodbi sodišča prve stopnje očitajo, da je napačno interpretiralo odstopno izjavo tožnice z dne 26. 7. 2013, saj iz tega dopisa naj ne bi jasno izhajalo, da je njen namen odstop od pogodbe, pač pa naj bi šlo za določitev dodatnega roka.

6Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnica v skladu s pogodbenimi določili (6. alineja prvega odstavka IX. člena Kreditne pogodbe, priloga A1) odstopila od pogodbe in zahtevala takojšnje plačilo celotnega preostalega dolga po pogodbi, ker drugatoženka ni izpolnila svojih zapadlih obveznosti. Nesporno je namreč bilo ugotovljeno, da je drugatoženka v času odstopa od pogodbe zamujala z več kot dvema obrokoma po posojilni pogodbi. Pritožbeni poskusi interpretacije izjave, ki jo je predložila tožnica (priloga A20), ne morejo biti uspešni. Tožnica je ves čas postopka zatrjevala in tudi uspešno dokazala, da gre za odstop od kreditne pogodbe, tako je tudi naslovljena listina o odstopu, in da je pri tem ravnala v skladu z določili pogodbe. Dejstvo, da je tožnica v listini o odstopu z dne 26. 7. 2013 navedla, da z dnem 6. 8. 2013 odstopa od pogodbe, ne more vplivati na njen dejanski (ne)odstop, kot to poskušajo interpretirati pritožnice. Sodišče prve stopnje je glede tega zavzelo pravilno stališče in višje sodišče mu pritrjuje.

7Prav tako ne vzdržijo pritožbenega preizkusa navedbe o reprogamu obveznosti. Pritožnice sodišču prve stopnje očitajo, da je napačno zaključilo, da dogovor reprograma ne more biti upoštevan, ker toženke niso predložile pisne verzije takšnega dogovora. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da reprogram ni bil sklenjen. Za reprogram kredita je potrebno pogodbeno soglasje obeh pogodbenih strank, torej tudi tožnice, le ta pa je trdila, da svoje volje glede reprograma kredita ni podala. Tako so odveč pritožbene navedbe, da je bila za njene že obstoječe kreditne obveznosti (ustno) sklenjena pogodba, ki bi zapadle obveznosti spremenila. Pritožnice so to le pavšalno zatrjevale, brez da bi konkretno navedle, kakšen dogovor je drugatoženka sklenila s tožnico (npr. nova višina obroka, zapadlost itd.) in da bi s tem v zvezi ponudile dokaze (razen elektronske pošte na prilogi B4), o kateri se je pravilno izreklo sodišče prve stopnje). Sodišče prve stopnje se je opredelilo do odločilnih dejstev glede tega ali je bil reprogram sklenjen ali ne, saj je o tem podalo obširne razloge v 14. točki obrazložitve sodbe. Pritožbeno sodišče se v izogib ponavljanju celoti pridružuje razlogom sodišča prve stopnje.

8Glede na vse navedeno je pritožba neutemeljena. Ker sodišče druge stopnje ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP), je pritožbo toženk zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo.

9Ker pritožnice s pritožbo niso uspele, nosijo same svoje pritožbene stroške (165. v zvezi s 154. člen ZPP).