VSRS Sodba VIII Ips 2/2023

I. Revizija se zavrne.

II. Predlagatelj mora nasprotnemu udeležencu v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti stroške odgovora na revizijo v višini 951,90 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka.

1Sodišče prve stopnje je predlog v delu, ki se nanaša na ugotovitev kršitve Akta o delitvi sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti, dodatkih in nekaterih povračilih stroškov v zvezi z delom javnih uslužbencev Ministrstva za notranje zadeve in organov v njegovi sestavi št. 4500-8/2009/1 z dne 13. 1. 2009 (v nadaljevanju Akt) glede izplačila dodatka za izmensko delo, zavrglo (I. točka izreka). Ugotovilo je, da je nasprotni udeleženec od 1. 2. 2016 do 18. 1. 2022 kršil določbo 40. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor (Ur. l. RS, št. 57/08 in nadalj.; KPJS), ker policistom, ki so delo opravljali v popoldanski izmeni od 12.00 ure dalje oziroma policistom, ki so delali v dvanajsturni izmeni, pa so z delom pričeli pred 12.00 uro, ni za celoten čas dela v izmeni obračunal in izplačal dodatka za izmensko delo, ampak je navedeni dodatek obračunal in izplačal samo za čas od 14.00 ure dalje (II. točka izreka). Nasprotnemu udeležencu je naložilo, da plača za čas od vključno marca 2016 do vključno decembra 2021 vsem policistom, ki so delo opravljali v popoldanski izmeni od 12.00 dalje oziroma so delali v dvanajsturni izmeni, ki se je pričela pred 12.00 uro, dodatek za izmensko delo v višini 7 odstotkov urne postavke osnovne plače za vse opravljene ure od 12.00 ure dalje oziroma v primeru dela v dvanajsturni izmeni, ki se je pričela pred 12.00 uro, za vse opravljene ure v dvanajsturni izmeni, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od posameznih mesečnih zneskov: - za obdobje od marca 2016 do februarja 2018 od 16. 3. 2018 do plačila, - za obdobje od marca 2018 do decembra 2021 od 11. dne v mesecu za razliko v plači iz preteklega meseca do plačila (III. točka izreka). Višji zahtevek je zavrnilo (IV. točka izreka). Nasprotnemu udeležencu je naložilo, da predlagatelju plača stroške postopka v višini 1.870,41 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (V. točka izreka). Z dopolnilnim sklepom je nasprotnemu udeležencu naložilo še, da stranskemu intervenientu plača stroške postopka v višini 847,66 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2Sodišče druge stopnje je pritožbi nasprotnega udeleženca ugodilo in izpodbijani del sodbe in sklepa spremenilo tako, da je zavrnilo zahtevek za ugotovitev kršitve 40. člena KPJS in za plačilo dodatka za izmensko delo, posledično pa je spremenilo tudi odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka (I. točka izreka). Odločilo je, da predlagatelj sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, nasprotnemu udeležencu pa mora v roku 15 dni plačati stroške v višini 915,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

3Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je predlagatelj vložil predlog za dopustitev revizije, ki mu je Vrhovno sodišče RS s sklepom VIII DoR 133/2022 z dne 25. 10. 2022 ugodilo in revizijo dopustilo glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo glede dodatka za izmensko delo.

4Predlagatelj v reviziji navaja, da se določba osmega odstavka 16. člena Kolektivne pogodbe za policiste (Ur. l. RS, št. 41/12 in nadalj.; KPP), ki določa, da se za izmeno ne šteje delo, opravljeno med 6.00 in 14.00 uro, nanaša na delo v točno določeni izmeni od 6.00 do 14.00 ure. Te določbe zato ni mogoče razlagati tako, da delavcu za nobeno uro v tem časovnem okviru ne pripada dodatek za izmensko delo, če je ta del popoldanske ali nočne izmene. Opredelitev popoldanske izmene v Aktu ne širi pravice delavcev do dodatka za izmensko delo, kot ga opredeljuje osmi odstavek 16. člena KPP, saj se po navedeni določbi za izmeno štejejo vse izmene razen konkretna izmena od 6.00 do 14.00 ure, po Aktu pa se za popoldansko izmeno šteje delo, ki se je pričelo po 12. uri, izjemoma pred 12. uro, če se delo opravlja v 12-urni izmeni. Akt zato delavcem ne določa več pravic, kot bi jim šle po zakonu. Akt določa zgolj okvire popoldanske izmene skladno z napotili 40. člena KPJS. Razlaga 40. člena KPJS je glede dodatka za izmensko delo določila, da javnemu uslužbencu pripada dodatek za izmensko delo v popoldanski in nočni izmeni za čas, ki je po zakonu ali drugem predpisu, kolektivni pogodbi ali splošnem aktu delodajalca določen za popoldansko in nočno izmeno. Če torej nasprotni udeleženec ne plačuje dodatka za izmensko delo za čas, ki je po splošnem aktu delodajalca določen za popoldansko izmeno, s tem krši določbo 40. člena KPJS. Nepravilno je tudi stališče sodišča druge stopnje, da 40. člen KPJS ne določa časovnih okvirov izmene. Sodišče druge stopnje je zmotno štelo, da delavcu za delo v dvanajsturni izmeni pripada dodatek za izmensko delo samo za del dnevne izmene. Kot izmena se ne šteje posamezna ura, opravljena v določenem delovniku, ampak cel delovnik, ki se spreminja po določenem vzorcu.

5Nasprotni udeleženec je vložil odgovor na revizijo in predlagal zavrnitev revizije.

6Revizijsko sodišče na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.; ZPP) preizkusi izpodbijano sodbo v tistem delu in glede tistih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

7Revizija ni utemeljena.

8V tem kolektivnem delovnem sporu je na revizijski stopnji ostalo odprto le še vprašanje, ali je nasprotni udeleženec s svojim ravnanjem (načinom obračunavanja in izplačevanja dodatka za izmensko delo) kršil določbo 40. člena KPJS. Ta spor se uvršča med kolektivne delovne spore, ki so opredeljeni v točki a) prvega odstavka 6. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS., št. 2/2004 in nadalj.; ZDSS-1)¹.

9Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da nasprotni udeleženec policistom ni obračunaval dodatka za izmensko delo za celoten delovnik v popoldanski izmeni, ampak le za ure, opravljene med 14.00 in 6.00 uro naslednjega dne. Nekaterim policistom je bil tako obračunan dodatek za izmensko delo za manjše število ur, kot je znašal njihov delovnik (brez upoštevanja ur dela, opravljenega pred 14.00 uro). Nadalje je ugotovilo, da je Akt nasprotnega udeleženca v 26. členu določil, kaj se šteje za delo v popoldanski izmeni in da ta akt ne širi pravice delavcev do dodatka za izmensko delo iz osmega odstavka 16. člena KPP. Ker nasprotni udeleženec ni upošteval časovne ureditve glede izmen, določene v Aktu, temveč je dodatek za izmensko delo plačeval le od 14.00 ure dalje, je kršil 40. člen KPJS in Akt.² Sodišče prve stopnje je svojo presojo o kršitvi 40. člena KPJS torej utemeljilo z razlago 26. člena Akta oziroma osmega odstavka 16. člena KPP.

10Sodišče druge stopnje je presodilo, da nasprotni udeleženec te določbe KPJS ni kršil s tem, ko je kot popoldansko izmeno štel čas po 14.00 uri in ne po 12.00 uri. Svojo odločitev je obrazložilo z drugačno razlago osmega odstavka 16. člena KPP in 26. člena Akta. Kot odločilno za presojo je štelo omenjeno določbo KPP z obrazložitvijo, da je bila KPP sklenjena kasneje in da je določba osmega odstavka 16. člena KPP specialnejša v razmerju do 26. člena Akta. To pomeni, da je tudi sodišče druge stopnje svojo presojo glede vprašanja kršitve 40. člena KPJS utemeljilo z razlago določb KPP oziroma Akta, ki je bila sicer drugačna od tiste, ki jo je uporabilo sodišče prve stopnje. Kljub tem razlogom za zavrnitev zahtevka oziroma celo v nasprotju z njimi pa je navedlo tudi, da 40. člen KPJS upravičuje javne uslužbence do dodatka za izmensko delo za popoldansko in nočno izmeno, vendar ne določa časovnih okvirov teh izmen in da zato nasprotna udeleženka te določbe s tem, da je kot popoldansko izmeno štela čas po 14.00 in ne po 12.00 uri, ni kršila. Poleg tega je svojo presojo utemeljilo tudi s sklicevanjem na tretji odstavek 16. člena Zakona o javnih uslužbencev (Ur. l. RS, št. 56/2002 in nadalj.: ZJU).

11Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Ur. l. RS, št. 56/2002 in nadalj.; ZSPJS) v prvi alineji prvega odstavka 32. člena določa, da pripada javnim uslužbencem kot dodatek za delo v manj ugodnem delovnem času tudi dodatek za izmensko delo. Na podlagi četrtega odstavka tega člena pripada dodatek za izmensko delo javnemu uslužbencu le za čas, ko dela v času, ki je manj ugoden, peti odstavek pa določa, da se višina dodatkov iz tega člena za javne uslužbence določi s kolektivno pogodbo za javni sektor.

12Iz Zakona o organiziranosti in delu v policiji (Ur. l. RS, št. 15/13 in nadalj.; ZODPol) med drugim izhaja, da je delo v manj ugodnem delovnem času tudi delo v izmenah (2. točka drugega odstavka 70. člena ZODPol) in da delo v izmenah vključuje delo v popoldanskem in nočnem času (tretji odstavek 70. člena ZODPol).

13V prvem odstavku 40. člena KPJS je določeno, da za izmensko delo v popoldanski in nočni izmeni oziroma za redno delo v popoldanskem času pripada javnim uslužbencem dodatek v višini 7 % urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca. Po drugem odstavku 40. člena KPJS se dodatek obračunava le za čas, ko javni uslužbenec dela v teh pogojih.

14Iz osmega odstavka 16. člena KPP izhaja, da se za izmeno šteje delo po razporedu dela, ko se delo izmenoma opravlja v dopoldanskem, popoldanskem ali nočnem času, ne glede na vzorec zaporedja. Za izmeno se ne šteje delo, opravljeno med 6.00 in 14.00 uro.

15Akt o delitvi sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti, dodatkih in nekaterih povračilih v zvezi z delom javnih uslužbencev Ministrstva za notranje zadeve in organov v njegovi sestavi (Akt) v drugem odstavku 26. člena določa, da se za delo v popoldanski izmeni šteje delo, ki se je pričelo po 12.00 uri, izjemoma pa se za delo v popoldanskem času šteje delo javnih uslužbencev, ki so pričeli z delom pred 12.00 uro, pa delajo v dvanajsturni izmeni.

16V 40. členu KPJS so se stranke te kolektivne pogodbe na podlagi pooblastila iz petega odstavka 32. člena ZSPJS dogovorile le o višini dodatka, do katerega so upravičeni javni uslužbenci, če opravljajo izmensko delo v popoldanski ali nočni izmeni, oziroma če opravljajo redno delo v popoldanskem času in o tem, da se ta dodatek obračunava le za čas, ko javni uslužbenec dela v teh pogojih. Višina tega dodatka (7 % urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca) med udeležencema tega kolektivnega delovnega spora ni sporna. Kršitve glede višine dodatka predlagatelj ne uveljavlja. Prav tako ne uveljavlja, da mu izmensko delo v popoldanski in nočni izmeni sploh ne bi bilo plačano.

1740. člen KPJS ne določa, kaj se šteje v izmensko delo in ne opredeli časovnih okvirov izmene. To izhaja iz določb KPP in Akta ter njunega tolmačenja. Vendar morebitna nepravilna uporaba določb KPP ali Akta ne pomeni, da je prišlo tudi do kršitev 40. člena KPJS. Problematika neizplačila dodatka za izmensko delo za del izmene, ki se je pričela pred 14.00 uro, se torej ne nanaša na vprašanje kršitve 40. člen KPJS, temveč na vprašanje morebitne kršitve oziroma nepravilnega tolmačenja določb KPP oziroma Akta.

18Ker je predmet tega kolektivnega delovnega spora po zavrženju predloga glede kršitve Akta le vprašanje kršitve 40. člena KPJS (ki pa, kot je bilo že ugotovljeno zgoraj, določa le višino dodatka za izmensko delo in splošno upravičenost javnega uslužbenca do plačila za izmensko delo v popoldanski in nočni izmeni), sta se sodišči druge in prve stopnje z različnim tolmačenjem časovnih okvirjev izmenskega dela glede na določbi osmega odstavka 16. člen KPP oziroma drugega odstavka 26. člena Akta po nepotrebnem spustili tudi v presojo, ali je nasprotni udeleženec policistom za delo v popoldanski izmeni izplačal dodatek za izmensko delo v celoti ali ne. To namreč ni vprašanje kršitve določbe 40. člena KPJS, temveč zgoraj omenjenih določb KPP oziroma Akta. Časovni okvirji izmenskega dela za rešitev tega kolektivnega delovnega spora, ki se je na pritožbeni in revizijski stopnji nanašal le še na očitek kršitve 40. člena KPJS, niso pravno relevantni.³

19Nasprotni udeleženec z nepriznavanjem oziroma neizplačevanjem dodatka za izmensko delo za del izmene, ki se je pričela pred 14.00 uro, zato ni kršil določbe 40. člena KPJS. Ker je to (med drugim) presodilo tudi sodišče druge stopnje, je vrhovno sodišče revizijo predlagatelja zavrnilo (378. člen ZPP).

20Odločitev o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker predlagatelj z revizijo ni uspel, mora nasprotnemu udeležencu povrniti stroške odgovora na revizijo, in sicer 1.50o točk po tar. št. 17 Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 2/15 in nadalj.; OT), stroške za poročilo stranki 50 točk (tar. št. 43 OT) in materialne stroške po tretjem odstavku 11. člena OT, kar ob vrednosti odvetniške točke 0,60 EUR znese 951,90 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

21Odločitev je bila sprejeta soglasno.

¹ To so spori o veljavnosti kolektivne pogodbe in o njenem izvrševanju med strankami kolektivne pogodbe ali med strankami kolektivne pogodbe in drugimi osebami.
² Sodišče prve stopnje je sicer del predloga predlagatelja v zvezi z ugotovitvijo kršitve Akta glede izplačila dodatka za izmensko delo zavrglo z obrazložitvijo, da glede na 6. člen ZDSS-1 ugotovitev kršitve Akta ne more biti predmet kolektivnega delovnega spora.
³ Glede na navedeno obrazložitev se revizijsko sodišče ne opredeljuje do (ne)utemeljenosti razlogov sodišča druge stopnje v zvezi z določbami 16. člena KPP in 26. člena Akta ter 16. člena ZJU.