70. člen ZODPol
(delo v manj ugodnem delovnem času)
(1)Uslužbenci policije so dolžni opravljati delo v manj ugodnem delovnem času, kadar je to potrebno za izvajanje z zakonom določenih nalog.
(2)Delo v manj ugodnem delovnem času je:
1.delo v neenakomerno razporejenem delovnem času,
2.delo v izmenah,
3.delo ob sobotah, nedeljah, praznikih in drugih dela prostih dnevih,
4.delo preko polnega delovnega časa,
5.popoldansko in nočno delo,
6.delo v deljenem delovnem času.
(3)Delo v neenakomerno razporejenem delovnem času oziroma v izmenah vključuje opravljanje delovne obveznosti ob sobotah, nedeljah, praznikih in drugih dela prostih dnevih ter delo v popoldanskem in nočnem času s prerazporeditvijo delovnega časa v okviru določene redne mesečne oziroma letne delovne obveznosti.
(4)Delovna mesta, na katerih poteka delo v skladu s prejšnjim odstavkom, se določijo v aktu o organizaciji in sistemizaciji.
(5)Če to terjajo varnostne razmere oziroma če je samo tako mogoče opraviti določene naloge, ki jih ni mogoče odlagati ali pa morajo biti opravljene v določenem roku, se lahko odredijo tudi druge oblike dela, kot so določene v drugem odstavku tega člena.
(6)Generalni direktor policije določi primere, v katerih je dovoljeno odrediti delo iz prejšnjega odstavka, in osebe, ki ga lahko odredijo.
- VSRS Sodba VIII Ips 2/2023Vrhovno sodišče RS · 2023
Ker je bil predmet tega kolektivnega delovnega spora le vprašanje kršitve 40. člena KPJS (ki pa določa le višino dodatka za izmensko delo in splošno upravičenost javnega uslužbenca do plačila za izmensko delo v popoldanski in nočni izmeni), sta se sodišči druge in prve stopnje z različnim tolmačenjem časovnih okvirjev izmenskega dela glede na določbi osmega odstavka 16. člena KPP oziroma drugega odstavka 26. člena Akta po nepotrebnem spustili v presojo, ali je nasprotna udeleženka policistom za delo v popoldanski izmeni izplačala dodatek za izmensko delo v celoti ali ne. To namreč ni vprašanje kršitve 40. člena KPJS, temveč zgoraj omenjenih določb KPP oziroma Akta.
- VDSS Sodba Pdp 208/2024Višje delovno in socialno sodišče · 2024
Za plačilo vseh ur dela, opravljenega v 12-urnih delovnikih, se pritožba zavzema tudi s sklicevanjem na 5. točko 2. člena Direktive Sveta 93/104/ES z dne 23. 11. 1993 o določenih vidikih organizacije delovnega časa, ki določa, da izmensko delo pomeni katero koli metodo organizacije dela v izmenah, pri čemer si delavci izmenično sledijo na istih delovnih mestih po določenem vzorcu, ki je lahko prekinjen ali neprekinjen, vključno s krožnim, kar ima za posledico nujnost, da delavci delajo ob različnih urah v določenem dnevnem ali tedenskem obdobju, oziroma s sklicevanjem na razlago KPJS z dne 15. 3. 2013, po kateri javnemu uslužbencu pripada dodatek v vsakem primeru, ko dela v izmenah po določenem vzorcu, ki je lahko prekinjen ali neprekinjen (dopoldan - popoldan, dopoldan - ponoči, popoldan - ponoči, dopoldan - popoldan - ponoči). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bistvo teh določil v predstavitvi organizacije dela, kadar to poteka v izmenah. V ničemer pa ne urejata vprašanja obsega plačila za tako opravljeno delo, ki pripada delavcu (ali mu pripada za celotno izmeno ali le za omejeno časovno obdobje znotraj izmene).
- VDSS Sodba in sklep Pdp 470/2022Višje delovno in socialno sodišče · 2023
Tožnik je užival posebno varstvo kot delavec, ki neguje otroka starega do treh let, do 6. 10. 2021. S tožbo je zahteval tudi ugotovitev, da mu sme toženka odrejati opravljanje dela med 6.00 in 15.30 uro, ne pa ob sobotah, nedeljah, praznikih in drugih dela prostih dnevih, vse do 6. 10. 2021. V tem delu je zahtevek nespretno oblikoval (po vsebini gre za zahtevek, da mu toženka do 6. 10. 2021 ne sme odrejati dela ob določenih dnevih), saj ne gre za ugotovitveni zahtevek, ampak za dajatveni (prepovedni) zahtevek, za katerega pa po 6. 10. 2021 tožnik nima več pravnega interesa.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 25. 9. 2024Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Ker je bil predmet tega kolektivnega delovnega spora le vprašanje kršitve 40. člena KPJS (ki pa določa le višino dodatka za izmensko delo in splošno upravičenost javnega uslužbenca do plačila za izmensko delo v popoldanski in nočni izmeni), sta se sodišči druge in prve stopnje z različnim tolmačenjem časovnih okvirjev izmenskega dela glede na določbi osmega odstavka 16. člena KPP oziroma drugega odstavka 26. člena Akta po nepotrebnem spustili v presojo, ali je nasprotna udeleženka policistom za delo v popoldanski izmeni izplačala dodatek za izmensko delo v celoti ali ne. To namreč ni vprašanje kršitve 40. člena KPJS, temveč zgoraj omenjenih določb KPP oziroma Akta.
- VDSS Sodba Pdp 208/2024Višje delovno in socialno sodišče · 25. 9. 2024
Za plačilo vseh ur dela, opravljenega v 12-urnih delovnikih, se pritožba zavzema tudi s sklicevanjem na 5. točko 2. člena Direktive Sveta 93/104/ES z dne 23. 11. 1993 o določenih vidikih organizacije delovnega časa, ki določa, da izmensko delo pomeni katero koli metodo organizacije dela v izmenah, pri čemer si delavci izmenično sledijo na istih delovnih mestih po določenem vzorcu, ki je lahko prekinjen ali neprekinjen, vključno s krožnim, kar ima za posledico nujnost, da delavci delajo ob različnih urah v določenem dnevnem ali tedenskem obdobju, oziroma s sklicevanjem na razlago KPJS z dne 15. 3. 2013, po kateri javnemu uslužbencu pripada dodatek v vsakem primeru, ko dela v izmenah po določenem vzorcu, ki je lahko prekinjen ali neprekinjen (dopoldan - popoldan, dopoldan - ponoči, popoldan - ponoči, dopoldan - popoldan - ponoči). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bistvo teh določil v predstavitvi organizacije dela, kadar to poteka v izmenah. V ničemer pa ne urejata vprašanja obsega plačila za tako opravljeno delo, ki pripada delavcu (ali mu pripada za celotno izmeno ali le za omejeno časovno obdobje znotraj izmene).
- VDSS Sodba in sklep Pdp 470/2022Višje delovno in socialno sodišče · 5. 1. 2023
Tožnik je užival posebno varstvo kot delavec, ki neguje otroka starega do treh let, do 6. 10. 2021. S tožbo je zahteval tudi ugotovitev, da mu sme toženka odrejati opravljanje dela med 6.00 in 15.30 uro, ne pa ob sobotah, nedeljah, praznikih in drugih dela prostih dnevih, vse do 6. 10. 2021. V tem delu je zahtevek nespretno oblikoval (po vsebini gre za zahtevek, da mu toženka do 6. 10. 2021 ne sme odrejati dela ob določenih dnevih), saj ne gre za ugotovitveni zahtevek, ampak za dajatveni (prepovedni) zahtevek, za katerega pa po 6. 10. 2021 tožnik nima več pravnega interesa.
- VSRS Sodba VIII Ips 20/2020Vrhovno sodišče RS · 10. 11. 2020besedilo 2013–2022
Že poimenovanje pojma izmensko delo nakazuje, da gre za položaj, ko se delovnik delavca izmenjuje po določenem vzorcu in zajema različna časovna obdobja (različne delovnike) na dnevni ali tedenski ravni. Kot izmena se ne šteje posamezna ura, opravljena v določenem delovniku, pač pa cel delovnik, ki se spreminja po določenem vzorcu. Dela med 14.00 in 15.00 uro v delovniku, ki traja od 7.00 do 15.00 ure zato ni mogoče šteti za popoldansko izmeno.