VSL Sklep IV Cp 842/2023

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Nasprotni udeleženec sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 2. 8. 2022 ugodilo predlogu predlagateljice za izrek ukrepov po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND). Nasprotnemu udeležencu je prepovedalo: vstopiti oziroma zadrževati se pred stanovanjsko hišo, v kateri živi predlagateljica oziroma naslovu, kjerkoli bo predlagateljica živela; zadrževati se v razdalji, ki znaša manj kot 200 metrov od prebivališča predlagateljice; približevati se predlagateljici na razdaljo, ki znaša manj kot 200 metrov; približevati se delovnemu mestu predlagateljice na razdalji manj kot 200 metrov; navezovati stike s predlagateljico na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komunikacijo na daljavo/komunikacijskimi sredstvi. Ukrepe je izreklo za obdobje dvanajst mesecev, za primer kršitve izrečenih ukrepov pa izreklo denarno kazen v višini 1.000 EUR. Z izpodbijanim sklepom je zavrnilo ugovor, ki ga je nasprotni udeleženec podal zoper navedeni sklep.

2V pritožbi nasprotni udeleženec uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, naj višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi ugovoru in postopek ustavi ali pa sklep razveljavi in vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje, predlagateljici pa naloži v plačilo stroške postopka. Meni, da je sodišče povsem nekritično sledilo navedbam predlagateljice, ki je popolnoma neverodostojna. V resnici je on žrtev nesprejemljivih ravnanj in podtikanj predlagateljice. Prepričan je, da v postopku ni bil obravnavan enakopravno. Kljub neverjetnim zgodbam predlagateljice se je sodišče popolnoma ogradilo od presoje njene verodostojnosti. Glede na stališče sodišča, da zadostuje zgolj stopnja verjetnosti, nima realne možnosti, da bi se pred očitki sploh branil. V ugovornem postopku stopnja verjetnosti ne zadostuje. Obrazložitev sodišča je neprepričljiva, kršena mu je pravica do poštenega sojenja in učinkovitega pravnega sredstva. S svojimi dokazili in dokaznimi predlogi je povzročil upravičen dvom v verodostojnost predlagateljice in sina A. A. Sodišče se ni opredelilo do bistvenih dokazov glede trditev o obstoju izvenzakonske skupnosti. Stališče v zvezi s tem bi moralo sodišče zavzeti zaradi presoje verodostojnosti predlagateljice. Ker ni, sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. S predlagateljico sta nazadnje skupaj živela do maja 2021 in sta v tem času med seboj komunicirala tudi preko telefona, zato so absurdne in manipulativno prikazane navedbe o 900 sporočilih. Po razhodu je pričakoval, da mu bo predlagateljica povrnila vložek v skupno premoženje in takrat so se začela nagajanja in pritiski ter vpletanje policije, s čimer se ga je skušalo prisiliti v opustitev njegovih zahtev. V takih situacijah so izsiljevanja nekdanjih partneric zelo pogosta, saj so precej učinkovita v izposlovanju boljšega pogajalskega izhodišča v premoženjskih postopkih. Ugotovljene okoliščine pričajo, da je dejansko predlagateljica tista, ki si sama pošilja sporočila in klice oziroma to počne s pomočjo njenih oseb. Vsebinsko komunikacija iz anonimnih številk ne ustreza komunikaciji iz njegove številke. Večina njegove komunikacije s predlagateljico se je nanašala na sina, v glavnem glede plačevanja preživnine. Komunikacija iz drugih telefonskih številk se nanaša na druge osebe in druga razmerja predlagateljice. Za ravnanja tretjih oseb ne more biti odgovoren. Sodišče bi moralo navesti prepričljive razloge, na podlagi katerih bi sklepalo, da ima on vpliv na ravnanja tretjih, pa jih sklep nima. Za povezovanje sporočila, ki ga je poslal sinu, z anonimnimi sporočili, ni podlage. Sinu je želel predstaviti bolj jasno sliko o dejanski naravi njegove mame. Zaradi velikega vpliva predlagateljice na sina, Ž. enostavno ne gre verjeti. To je dokazal z ugotovitvami v postopku izvršbe zoper njega, ki je bil ustavljen, saj ni bilo za verjeti neutemeljenim trditvam o neplačani preživnini. Predlagateljica je očitno sina želela povsem obrniti zoper očeta. Neverjetno je, da je sodišče tudi dogajanja v zvezi z razbitimi jajci, praznimi gumami ipd., naprtilo njemu. Nenavadno je, kako bi lahko vsa dejanja, ki se mu očitajo, izvršil, ne da bi ga kdo pri tem opazil. Sprašuje se, kako naj bi vedel, da je predlagateljica nastavila kamere in katero področje pokrivajo. Bolj verjetno je, da je predlagateljica sama ali s pomočjo tretje osebe na delih dvorišča, za katere je vedela, da jih kamere ne pokrivajo, izvedla dejanja, ki se očitajo njemu. Razlogov o tem v sklepu ni. Tudi ni razlogov, kako je to, da sodišče ni verjelo priči B. B. glede njenih srečanj s predlagateljico, v povezavi z izrečenimi ukrepi. Neustrezno je sodišče presodilo pričanje C. C., ki je predlagateljici v službi podrejena, pa tudi v prijateljskem odnosu sta. Pričanje C. C. in sina, ki sta tesno povezana s predlagateljico, je sodišče obravnavalo kot verodostojni, medtem ko je pričanje B. B. in D. D. ocenilo kot neverodostojni. Če je sodišče imelo v izpovedbo prič kakšne pomisleke, bi jih moralo razčistiti. Očitno sodišče meni, da bi moral vsakič, ko zagleda predlagateljico, opustiti svojo namero in spremeniti cilj vožnje, da se slučajno ne bi peljal za njo.

3Predlagateljica na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, ki je relevantno za presojo utemeljenosti predloga za izrek ukrepov po 19. členu ZPND. Dejanske zaključke je naredilo na podlagi dokazne ocene, kakršno mu nalaga 8. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP¹) - trditve obeh udeležencev postopka je ocenilo s celostno presojo izvedenih dokazov, ki je življenjska in logična. Pritožba s poudarjanjem le nekaterih, iz konteksta iztrganih dejstev in okoliščin, dokazne ocene prvostopenjskega sodišča ne omaje. Spregleda npr. ugotovitev prvostopenjskega sodišča o kopiranju predlagateljičinih sms sporočil na njegovo mobilno številko, dokazano z njegove številke poslana sms sporočila in klice predlagateljici, dokaz o puščenem bršljanu na avtu predlagateljice in hkratnem sms o pomenu tega dejanja, da je sin A. A. odrasla oseba, itd.

6Pravilno je v 7. točki izpodbijanega sklepa obrazloženo stališče, da je glede na naravo postopka za izrek ukrepov po ZPND zahtevana stopnja prepričanja o pravno relevantnih dejstvih nižja kot pri meritornih odločitvah. Zmotno je mnenje pritožbe, da zaradi dokaznega standarda verjetnosti nasprotni udeleženec nima realne možnosti obrambe in da je v neenakopravnem položaju. Oba udeleženca morata za uspeh v postopku svoje trditve izkazati s stopnjo verjetnosti. Dokazni standard verjetnosti je dosežen, kadar obstaja več argumentov za obstoj določenega dejstva, kot argumentov proti temu dejstvu oziroma so prvi argumenti močnejši od drugih. Tudi v ugovornem postopku se odloča na podlagi dokaznega standarda, ki je nižji od prepričanja. Je pa po naravi stvari v ugovornem postopku dokazni standard višji, kot pri izdaji sklepa o izreku ukrepov po 22.d členu ZPND (izda se le v primeru verjetnosti, da povzročitelj nasilja ogroža življenje ali resno ogroža zdravje žrtve ali njenih otrok ali ko je to potrebno zaradi varstva koristi otroka, ne da bi sodišče poslalo predlog v odgovor povzročitelju nasilja). V ugovoru namreč nasprotni udeleženec navede argumente, ki po njegovem preprečujejo izdajo ukrepov in mora sodišče pretehtati, katera dejstva so izkazana bolj prepričljivo. Če nasprotni udeleženec dovolj prepričljivo ovrže dejstva, na katerih je temeljil izdani sklep, ugovoru ugodi. V ugotovljenih okoliščinah konkretnega primera nasprotnemu udeležencu to ni uspelo.

7Kdaj točno je izveznakonska skupnost udeležencev postopka prenehala, v tej zadevi ni odločilno dejstvo, zato je očitek o pomanjkanju razlogov (kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP) neutemeljen. Strinjati se je sicer treba s pritožbo, da neresnična izpovedba udeleženca postopka o nekem dejstvu lahko vpliva na oceno verodostojnosti izpovedbe. Ker pa je v obravnavani zadevi izpovedba predlagateljice o odločilnih dejstvih potrjena z več izvedenimi dokazi, je sodišče prve stopnje pravilno njeno izpovedbo ocenilo za verodostojno. Tudi to, kaj se je dogajalo v postopku izvršbe za preživnino za sina Ž., na odločitev v tem postopku, ki s preživnino nima zveze, ne vpliva.

8Dokazni oceni zaslišanja sina udeležencev A. A. pritožbeno sodišče pritrjuje. Ko je bil zaslišan pred sodiščem prve stopnje, je bil že polnoleten, v času obravnavanih dogodkov pa star vsaj 17 let. Glede na to, da je živel z nasprotnim udeležencem (po trditvah nasprotnega udeleženca naj bi do maja 2021 živeli skupaj kot družina) in ves čas svojega otroštva imel stike z njim, ni prepričljivega razloga za trditve o odtujenosti sina in posledični neverodostojnosti njegove izpovedbe. Pritožnik ne navede konkretno, s katerim dokazom naj bi povzročil dvom v verodostojnost pričanja A. A. Razen njegovih trditev ni v spisu nobenega podatka ali dokaza, ki bi potrjeval navedbe nasprotnega udeleženca, da ga je predlagateljica sinu prikazovala kot neustreznega očeta, sebe pa slikala v idealni luči in kasneje kot žrtev.

9Zaključke izpodbijanega sklepa o s telefona nasprotnega udeleženca predlagateljici poslanih 900 sporočilih, pritožnik izpodbija z navedbami o komunikaciji, ki naj bi potekala med njima kot partnerjema. Pri tem spregleda, da sam trdi, da je njuna partnerska zveza prenehala marca 2021, ugotovitve sodišča o poslanih 900 sporočilih pa se nanašajo na kasnejše obdobje, ko je predlagateljica že blokirala telefonsko številko nasprotnega udeleženca. Možnost podaje navedb in predlaganja dokazov je nasprotni udeleženec vsekakor imel, saj je vložil več vlog in v njih podal navedbe ter predlagal dokaze. Da z njimi v postopku ni uspel, ne pomeni, da ni imel možnosti izjave, pač pa ni uspel ovreči trditev in dokazov predlagateljice. Trditve, da je predlagateljica nagajala njemu zato, da bi opustil svoje zahteve po ureditvi skupnega premoženja, niso z ničemer izkazane. Navedbe, da obtožbe o nasilju predlagateljici prinašajo boljše pogajalsko izhodišče, nimajo realne podlage. Izpovedbi predlagateljice je sodišče sledilo, ker je podprta z dokazi ter, v nasprotju z izpovedbo nasprotnega udeleženca in njegove priče B. B., življenjsko logična. Za navedbe, da si sporočila pošilja predlagateljica sama, nasprotni udeleženec ne ponudi razumne razlage in je tudi sodišče ne najde. Glede na kontekst SMS sporočil, ki so bila po blokadi številke nasprotnega udeleženca na predlagateljičino številko poslana iz več neznanih številk, višje sodišče pritrjuje prvostopenjskemu, da ne gre za običajno komunikacijo med partnerjema. Sporočila govorijo o bivšem partnerju predlagateljice, torej nasprotnem udeležencu, zato jih je vsekakor mogoče povezati z njim. Tako je z veliko verjetnostjo izkazano, da neprimerna SMS sporočila predlagateljici pošilja nasprotni udeleženec sam ali po tretjih osebah. Da ima nasprotni udeleženec neprimeren odnos do predlagateljice, kaže tudi nesporno dejstvo, da je poslal fotografijo gole ženske, ki naj bi bila po njegovih besedah predlagateljica, njunemu sinu. To dejanje nima nobene povezave s trditvami o vplivanju na in odtujevanju sina s strani predlagateljice.

10Nič v pričanju C. C. ne kaže na njeno neverodostojnost. Razumno je pojasnila, zakaj razne dogodke v trgovini, v kateri dela skupaj s predlagateljico, povezuje z nasprotnim udeležencem. Zakaj v nekaterih delih kot neverodostojni ocenjuje pričanje B. B. in D. D., je sodišče prve stopnje natančno pojasnilo, in sicer glede D. D. na koncu strani 8 izpodbijanega sklepa, glede B. B. pa v prvem odstavku 10. strani izpodbijanega sklepa. Pritožba se s temi razlogi ne sooči ter izven konteksta obravnavane zadeve očita sodišču, da bi moralo s pričo razčiščevati nedoslednosti v njeni izpovedbi.

11Predlagateljica je s svojo izpovedbo in izpovedbo sina A. A. ter C. C. izkazala, da so se na njenem avtomobilu in oknu hiše pojavljala razbita jajca ter da je večkrat imela na avtomobilu preluknjane gume. Nasprotni udeleženec je bivši policist. Splošno znano je, da se policisti usposabljajo za opazovanje objektov in ljudi, zato ni tako zelo neverjetno, da je prerezal gume na avtomobilu predlagateljice in nastavljal razbita jajca. Navedbe, da ni mogel vedeti za kamere, so nedopustna pritožbena novota (337. člen ZPP). Ob dokazani zameri do predlagateljice in neprimerni komunikaciji ter drugih dejanjih proti njej, je vsekakor bolj verjetno, da je to storil on, kot kdo drug.

12Sodišče ne pričakuje, da bi moral nasprotni udeleženec, če bi slučajno srečal predlagateljico, spremeniti cilj svoje vožnje. Ne zdi pa se verjetno, da bi nasprotni udeleženec predlagateljico slučajno srečal oziroma se nahajal v njeni bližini tolikokrat, kot je izkazano v tem postopku, sploh glede na to, da nima ne prebivališča ne službe v bližini prebivališča ali službe predlagateljice. Tudi ni izkazal, da bi v bližini njene službe ali prebivališča imel kakšne druge opravke.

13Predlagateljica je dokazala, da ji nasprotni udeleženec po eni strani še tudi po razhodu izkazuje naklonjenost, po drugi strani pa jo ponižuje. Pošiljanje fotografije gole ženske, ki naj bi bila predlagateljica, njunemu sinu, za predlagateljico predstavlja ponižanje in gre za psihično nasilje (peti odstavek 3. člena ZPND). Izkazovanje naklonjenosti po razpadu njune zveze, je za predlagateljico utemeljeno moteče. Izkazano je tudi, da je nasprotni udeleženec večkrat z vozilom sledil predlagateljici, imel parkiran avto v bližini njene hiše, opazoval hišo s sosednjega dvorišča. Zalezovanje predstavlja nasilje (drugi odstavek 3. člena ZPND), ki je v družini prepovedano (prvi odstavek 3. člena ZPND).

14Izkazano je neprimerno vedenje oziroma komunikacija nasprotnega udeleženca do predlagateljice, ki trdi, da ji nihče drug kot on ne želi nič žalega. Nasprotni udeleženec ni niti navedel, kdo bi lahko storil ta dejanja, niti ni ponudil drugih razumnih protiargumentov. Ni nujno, da dejanja stori nasprotni udeleženec sam, tudi za dejanja tretjih oseb je v primeru, ko delajo po njegovem navodilu, odgovoren.

15Glede na ugotovljeno dejansko stanje je izpodbijana odločitev materialnopravno pravilna in tudi nobenih procesnih kršitev sodišče prve stopnje ni zagrešilo. Višje sodišče je zato pritožbo nasprotnega udeleženca kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 22.a člena ZPND).

16Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi z osmim odstavkom 22.a člena ZPND. Ker so stroški v pritožbenem postopku nastali le pritožniku, ki pa s pritožbo ni uspel, jih krije sam.

¹ ZPP se v tem postopku uporablja na podlagi prvega odstavka 22.a člena ZPND v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).