VSRS Sklep II DoR 49/2023

Predlog se zavrne.

1Tožnica je s tožbo uveljavljala, da nepremičnina, stavba 361, del stavbe 89, parc. št. 289, k. o. ... (ID ...), ki v naravi predstavlja apartma št. 111 s pripadajočim parkirnim prostorom (nepremičnina), spada v skupno premoženje pokojnega očeta A. A. ter toženke in sodi v zapuščino po pokojnem očetu. Zahtevala je tudi, da ji toženka izstavi veljavno zemljiškoknjižno dovolilo za prenos lastninske pravice na nepremičnini, na podlagi katerega bo lahko v zemljiški knjigi vknjižila lastninsko pravico v svojo korist.

2Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožnice, in sicer glede ugotovitve, da nepremičnina spada v skupno premoženje pokojnika in njegove žene - toženke, pri čemer znaša delež vsakega do ½ (točka I. izreka), nadalje, da sporna zapuščina v deležu do ½ spada v zapuščino po pokojniku (točka II. izreka), da mora toženka tožnici v 15. dneh izstaviti ZK dovolilo za prenos lastninske pravice v korist tožnice do ¼, sicer bo tako listino nadomestila sodba (točka III. izreka), v presežku, s katerim je tožnica uveljavljala, da delež pokojnika na sporni nepremičnini znaša do ¾ pa je zahtevek zavrnilo (točka IV. izreka).

3Sodišče druge stopnje je zavrnilo toženkino pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4Zoper sodbo sodišča druge stopnje toženka vlaga predlog za dopustitev revizije. V njem predlaga, da se revizija dopusti glede vprašanj:

- Ali je materialnopravno pravilno stališče Višjega sodišča v Celju v sodbi Cp 346/2022 z dne 8. 12. 2022, da je v konkretnem primeru pravno nepomembno, da je pokojni mož pred nakupom želel, da je tožena stranka kupila apartma in da je po nakupu priznaval, da je tožena stranka lastnica?

- Ali je materialnopravno pravilno stališče Višjega sodišča v Celju v sodbi Cp 346/2022 z dne 8. 12. 2022, da je bila v konkretnem primeru potrebna lastninska tožba z dajatvenim zahtevkom za izdajo zemljiškoknjižnega dovolila, ali pa bi bil edino pravilen ugotovitveni zahtevek?

5Predlog ni utemeljen.

6Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP). V konkretni zadevi zastavljena vprašanja tem merilom ne ustrezajo. Pogoji za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).