VSL Sklep I Ip 435/2023

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo:

„I. Republiki Sloveniji se prizna terjatev iz naslova davka na promet nepremičnin v višini 715,69 EUR.

II. Iz zneska kupnine v višini 36.500,00 EUR, dobljenega s prodajo solastnega deleža do ½ dolžnice A. A. na nepremičnini z ID znakom del stavbe X-1 (ID osnovnega položaja 001), se poravnajo naslednje terjatve:

1) izvršilni stroški upnice Republike Slovenije (opr. št. I 340/2017) v višini 131,76 EUR;

2) prednostna terjatev Republike Slovenije iz naslova davka na promet nepremičnin v višini 715,69 EUR;

3) terjatev upnice Republike Slovenije (opr. št. I 340/2017) v višini 30.800,63 EUR.

III. Izvršba se ustavi.

IV. Preostanek kupnine v znesku 4.851,92 EUR se vrne dolžnici A. A.“

2Zoper sklep se pravočasno pritožuje zastavni upnik Banka d.d. iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovni postopek v fazo razdelitvenega naroka, podredno pa spremembo sklepa tako, da se ustrezno in pravilno upošteva višina terjatve zastavnega upnika, kot je opredeljena v pritožbi.

3Pritožba ni utemeljena.

4Višje sodišče je sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5Izpodbijani sklep je sklep o poplačilu terjatev iz kupnine, dobljene s prodajo nepremičnin, ki ga sodišče skladno z 208. členom ZIZ izda po opravljenem razdelitvenem naroku, na katerem se glede na četrti odstavek 207. člena ZIZ razpravlja o poplačilu upnikov in drugih oseb, ki uveljavljajo poplačilne zahtevke. Na narok sodišče po drugem odstavku 207. člena ZIZ povabi stranke in tiste, ki imajo po stanju spisov in po podatkih iz zemljiške knjige pravico do poplačila. V vabilu na razdelitveni narok sodišče te osebe opozori, da bodo terjatve upnikov upoštevane le, če bodo priglašene pisno ali ustno najpozneje na razdelitvenem naroku (prim. drugi odstavek 198. člena ZIZ) in da lahko samo še na razdelitvenem naroku izpodbijajo obstoj drugih terjatev, njihovo višino in vrstni red, po katerem imajo pravico do poplačila (tretji odstavek 207. člena ZIZ).

6Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je pri prodani nepremičnini v zemljiški knjigi na prvem mestu vknjižena hipoteka v korist zastavnega upnika Banka d.d. (zaradi zavarovanja terjatve po notarskem zapisu Pogodbe o dolgoročnem kreditu št. KR01 002 in Sporazumu o zavarovanju denarne terjatve po 141. in 142. členu Stvarnopravnega zakonika opr. št. SV 000/16 z dne 12. 5. 2016), zato je vabilo na razdelitveni narok vročalo tudi zastavnemu upniku. Vabilo mu je bilo vročeno 2. 12. 2022, česar niti ne prereka, skladno s prej navedenim tretjim odstavkom 207. člena ZIZ pa je bil zastavni upnik v vabilu tudi opozorjen, da bo njegova terjatev upoštevana le, če bo priglašena pisno ali ustno najpozneje na razdelitvenem naroku. Kljub izrecnemu opozorilu zastavni upnik svoje terjatve v postopek ni priglasil, zato je sodišče prve stopnje ni upoštevalo in je ni poplačalo.

7Zastavni upnik v pritožbi ne trdi, da bi svojo terjatev v postopek pravočasno priglasil, temveč celo priznava, da ni posebej sporočil in specificiral natančne višine terjatve na dan razdelitvenega naroka. Kljub temu pa meni, da bi sodišče terjatev moralo upoštevati in poplačati, saj glede na prvi odstavek 208. člena ZIZ sodišče pri poplačilu upošteva stanje, kot izhaja iz spisov in zemljiške knjige, in stanje, ki ga je ugotovilo na naroku. Takim navedbam ni mogoče slediti.

8Prvi odstavek 208. člena ZIZ res določa, da sodišče pri poplačilu upošteva stanje, kot izhaja iz spisov in iz zemljiške knjige, ter stanje, ki ga je ugotovilo na naroku. Ravno glede tega zadnjega kriterija, torej stanja, ki se ga ugotovi na naroku, pa je treba navedeno določbo brati v povezavi z drugim odstavkom 198. člena ZIZ, po katerem se terjatve, ki so zavarovane z zastavno pravico, poplačajo, če so bile priglašene najpozneje na razdelitvenem naroku (drugi odstavek 198. člena ZIZ). To pomeni, da se tudi terjatve, ki so zavarovane z v zemljiško knjigo vpisano hipoteko, zastavnim upnikom, ki niso hkrati predlagatelji izvršbe, poplačajo le, če so priglašene¹, in jih sodišče ne upošteva več po uradni dolžnosti. Zahteva, da morajo taki zastavni upniki svojo terjatev priglasiti v postopek, je bila uvedena z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju ZIZ-J, ureditev pa od upnikov zahteva vsaj minimalno aktivnost, da priglasijo višino svoje terjatve. S tem drugim upnikom omogočijo, da se vsa morebitna sporna vprašanja razrešijo že na ali pred razdelitvenem narokom oziroma se drugi upniki zaradi jasne prijave in določitve višine terjatve lažje odločijo, ali bodo terjatev in zastavno pravico izpodbijali v pravdi ali ne, s čimer je posledično zagotovljeno poplačilo terjatev v primernem času.² Po drugi strani pa je tudi sodišču z zahtevo, da zastavni upniki navedejo (priglasijo) višino svoje terjatve, olajšano delo v zvezi z ugotavljanjem le-te.³

9Za pogodbene zastavne upnike, ki niso obenem izvršilni upniki, je torej v ZIZ določena obveznost, da morajo do določenega roka - pisno do razdelitvenega naroka oziroma ustno na razdelitvenem naroku - prijaviti svojo terjatev (višino in vrstni red; navesti morajo torej podatke, ki omogočajo njeno identifikacijo in preizkus, ali je priglašena terjatev identična terjatvi, v zavarovanje katere je v zemljiški knjigi vknjižena hipoteka), na kar jih sodišče posebej opozori v vabilu na razdelitveni narok (tretji odstavek 207. člena ZIZ).⁴ Zastavni upnik v predmetni zadevi kljub jasnemu pouku in opozorilu te obveznosti ni izpolnil in terjatve ni priglasil, zato je sodišče pravilno ni upoštevalo, pritožbeno očitana kršitev materialnega prava pa posledično ni podana.

10Priglasitev terjatve, ki jo zastavni upnik podaja v pritožbi, je po pojasnjenem prepozna in neupoštevna (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Na pravilnost izpodbijane odločitve pa tudi ne more vplivati pritožbeno uveljavljano dejstvo, da je sodišče terjatev zastavnega upnika v izvršilnem postopku I 107/2017, kjer se je prodajala druga polovica s hipoteko obremenjene nepremičnine, delno poplačalo. Ob vpogledu v ta spis je višje sodišče namreč ugotovilo, da je v zadevi I 107/2017 zastavni upnik sledil pouku sodišča in svojo terjatev v nasprotju z obravnavano zadevo tam pravočasno prijavil.

11Po pojasnjenem in ker tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče neutemeljeno pritožbo zastavnega upnika zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

¹ Glej Maja Lajevec in Elizabeta Žgajnar, E-Paket Izvršba s komentarjem ZIZ, komentar k 198. členu, www.tax-fin-lex.si.
² Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju, Poročevalec Državnega zbora RS EVA 2013-2030-0096, letnik 2014, datum objave 8. 5. 2014, stran 19 in 20 ter stran 69.
³ Prim. VSL sklep II Ip 3624/2016 z dne 1. 2. 2017.
⁴ Prim. VSL sklep II Ip 126/2017 z dne 28. 2. 2017, tako tudi mag. Darja Morelj, Izvršba na nepremičnine, magistrska naloga, Pravna fakulteta v Ljubljani, maj 2015, stran 96, in mag. Anja Drev in Katja Klug: Novosti nepremičninske izvršbe po noveli ZIZ-J, Pravna praksa, 2014, št. 36.