VSM Sklep I Cp 239/2023

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu v točki II. in IV. izreka.

II. Nasprotni udeleženec krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo:

I. Predlagateljico se napoti, da proti nasprotnemu udeležencu vloži tožbo zaradi ugotovitve, da v skupno premoženje predlagateljice in nasprotnega udeleženca sodijo:

- terjatev v višini cca. 16.000,00 EUR iz naslova vlaganj v premoženje staršev nasprotnega udeleženca, v nepremičnino z ID znakom: parcela ... 391/10,

- neporavnane obveznosti po kreditni pogodbi št. 53001011976720 z dne 24. 1. 2019,

- osebno vozilo znamke Renault Senic, letnik 2009,

- vgradna kopalna kad, kopalni blok z umivalnikom in WC školjka v kopalnici ter vgradni kamin in klima v dnevni sobi.

II. Nasprotnega udeleženca se napoti, da proti predlagateljici vloži tožbo zaradi ugotovitve, da v skupno premoženje predlagateljice in nasprotnega udeleženca sodijo:

- neporavnane obveznosti po kreditni pogodbi 02465-4322154014 z dne 14. 4. 2017,

- osebno vozilo Renault Megan Cabrio, letnik 2006,

- vrtalni stroj in

III. Predlagateljico se napoti, da proti nasprotnemu udeležencu vloži tožbo zaradi ugotovitve, da v skupno premoženje predlagateljice in nasprotnega udeleženca ne sodijo:

- kuhinjski robot Profi Cook (miksar), mešalnik Nutribullet, kolo Lombardo, šivalni strok, prenosni računalnik Asus (sinov), prenosni računalnik Lenovo (njen) in sinovo kolo (trdi, da ga ni več).

IV. Nasprotnega udeleženca se napoti, da proti predlagateljici vloži tožbo zaradi ugotovitve, da v skupno premoženje predlagateljice in nasprotnega udeleženca ne sodijo:

dve postelji v otroški sobi z jogiji, posteljno dno, igralna konzola "Playstation", prenosni računalnik, namizni računalnik in monitor, ena omara v otroški sobi, sedežna garnitura v dnevni sobi ter miza in stoli v kuhinji ter kuhinja.

V. Tožbe, k vložitvi katerih sta udeleženca napotena, morata udeleženca vložiti v 30. dneh od pravnomočnosti tega sklepa, sicer bo sodišče ta nepravdni postopek nadaljevalo in o zadevi odločilo ne glede na zahtevke, glede katerih je udeleženca napotilo na pravdo.

VI. Udeleženca morata v roku osmih dni obvestiti sodišče o vložitvi tožb.

VII. Nepravdni postopek se prekine do pravnomočnih zaključkov pravdnih postopkov, ki bodo začeti na podlagi tega sklepa.

2Zoper ta sklep in sicer zoper odločitev vsebovano v točkah II. in IV. izreka se pravočasno po svojem pooblaščencu pritožuje nasprotni udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) s predlogom na spremembo sklepa, da sodišče namesto nasprotnega udeleženca napoti na pravdo predlagateljico glede stvari, ki so navedene v točki II. in IV. izreka.

Glede točke II. izreka navaja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo domneve iz 67. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), da skupno premoženje zakoncev predstavljajo vse premoženjske pravice pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev, sklicujoč se še na zadevo VSRS II Ips 97/2021. Nasprotni udeleženec je sklenil kreditno pogodbo 14. 4. 2017, torej zgolj mesec dni preden sta predlagateljica in nasprotni udeleženec uradno sklenila zakonsko zvezo (13. 5. 2017), kar pomeni, da je bila sklenjena v času trajanja njune zunajzakonske skupnosti (ki ima v smislu 4. člena DZ enake pravne posledice, kot če bi bila sklenjena zakonska zveza) in je trajala vse od leta 1999, zato obstaja zakonska domneva, da sodijo obveznosti iz te kreditne pogodbe v skupno premoženje (VSL sklep II Cp 2008/2017 in VSK Cp 1099/2008).

Glede odločitve v točki IV. izreka izpodbijanega sklepa navaja, da je sodišče v 8. točki obrazložitve glede predmetov, navedenih v tej točki zapisalo, da je sporno, ali sodijo v skupno premoženje, glede njih je nasprotni udeleženec navedel, da jih ni oziroma so uničeni, postelji sta bili podarjeni otrokoma in kuhinja predstavlja posebno premoženje nasprotnega udeleženca, saj mu je bila podarjena. Sodišče je zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje in napačno uporabilo materialno pravo ter zagrešilo bistvene kršitve določb postopka, saj je dokazno breme, da neko premoženje spada v skupno lastnino v interesu udeleženca, ki to zatrjuje, v našem primeru pa je to predlagateljica

3(VSK Cp 1099/2008, VSL I Cp 747/2019). Nasprotni udeleženec trdi tudi, da so nekateri od teh predmetov njegovo posebno premoženje, zato ne pride v poštev zakonska domneva o enakih deležih na njih, odločitev sodišča, da njega napoti na pravdo, pa je zato napačna. Priglaša pritožbene stroške.

4Predlagateljica na pritožbo nasprotnega udeleženca ni odgovorila.

5Pritožba ni utemeljena.

6V obravnavanem primeru se uporabljajo določbe Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1), na podlagi 42. člena ZNP-1 pa še Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V zadevi je odločala sodnica posameznica skladno z določbo drugega odstavka 20. člena ZNP-1, saj ne gre za pritožbo zoper sklep, s katerim se je postopek končal.¹

7Sodišče odloči o delitvi skupnega premoženja, če med udeležencema ni spora o predmetu delitve in o velikosti njunih deležev (drugi odstavek 155. člena ZNP-1), če pa je med njima spor o predmetu delitve oziroma o velikosti njunih deležev, ju sodišče napoti na pravdo po 9. členu ZNP-1. Le ta določa, da sodišče prekine postopek in napoti na pravdo praviloma tistega udeleženca, katerega pravico šteje za manj verjetno ali tudi glede na njegov interes za ureditev pravnega razmerja, da v določenem roku sproži pravdo, v kolikor pa napoteni tega ne stori v določenem roku, sodišče samo odloči o predhodnem vprašanju, glede katerega je bil udeleženec napoten na pravdo.

8V obravnavanem primeru je sodišče napotilo na pravdo oba udeleženca v postopku, upoštevaje pri tem njuno manj verjetno pravico oziroma njun interes za ureditev pravnega razmerja. Nasprotnega udeleženca je napotilo na pravdo glede tega, ali določene stvari in terjatve iz kreditne pogodbe sodijo v skupno premoženje (specificirane v točkah II in IV izreka izpodbijanega sklepa).

9Pritožbeno sporno je, ali je sodišče prve stopnje pravilno napotilo na pravdo nasprotnega udeleženca glede predmetov navedenih v točki II in IV izreka izpodbijanega sklepa.

10Sodišče druge stopnje se pridružuje dokazni oceni sodišča prve stopnje o manj verjetni pravici nasprotnega udeleženca oziroma njegovem večjem interesu za ureditev razmerja v zvezi s predmeti, glede katerih je bil napoten na pravdo (tretji odstavek 155. člena ZNP-1 v zvezi z 9. členom ZNP-1).

11Očitno je, da ima nasprotni udeleženec interes za uveljavljanje zahtevka, da v skupno premoženje sodijo denarna sredstva oziroma neporavnane obveznosti po kreditni pogodbi z dne 14. 4. 2017, glede katere predlagateljica celo trdi, da zanjo ni vedela. Dejstvo je, da je to kreditno pogodbo sklenil nasprotni udeleženec kot kreditojemalec, dokazno breme čemu so bila ta sredstva namenjena in za kaj so bila porabljena, je torej na njegovi strani, on ima interes za uveljavljanje zahtevka, da neporavnane obveznosti po tej kreditni pogodbi sodijo v skupno premoženje. Njegova pravica je manj verjetna, hkrati pa ima tudi interes za ureditev tega razmerja, saj je ob dejstvu, da je kreditojemalec, zavezanec za plačilo celotne obveznosti po sklenjeni kreditni pogodbi. Ima torej interes, da po kreditni pogodbi še neplačane obveznosti predstavljajo skupno premoženje. Nasprotna pritožbena izvajanja niso utemeljena. Dejstvo sklenitve kreditne pogodbe v času trajanja zunajzakonske skupnosti samo po sebi ne pomeni, da gre za obveznosti, ki se tičejo skupnega premoženja, v tej smeri podana pritožbena graja ni utemeljena.

12Nadalje ni utemeljena pritožbena graja glede v točki IV izreka izpodbijanega sklepa navedenih predmetov, glede katerih nasprotni udeleženec zatrjuje bodisi da so uničeni, podarjeni ali predstavljajo njegovo posebno premoženje. Da je temu tako, bo moral dokazati nasprotni udeleženec, njegova pravica se šteje za manj verjetno, saj zatrjuje, da ti predmeti ne spadajo v skupno premoženje. Na njegovi strani je torej interes za ureditev pravnega razmerja, dejstva, ki jih nasprotni udeleženec glede teh stvari zatrjuje, bo torej moral dokazati v postopku, ki ga bo sprožil. Odločitev sodišča prve stopnje je zato tudi glede teh predmetov pravilna.

13S tem se izkaže pritožba za neutemeljeno, sodne prakse, ki jo citira nasprotni udeleženec, pa glede na okoliščine konkretnega primera ni moč uporabiti. Ob navedenih razlogih se sodišče druge stopnje do v pritožbi izpostavljene sodne prakse ni posebej opredeljevalo (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom istega zakona). Sodišče lahko v skladu z drugim odstavkom 9. člena ZNP-1 napoti na pravdo tistega udeleženca, katerega pravico šteje za manj verjetno oziroma tudi glede na njegov interes za ureditev pravnega razmerja. Nasprotni udeleženec ima glede navedenih predmetov interes za drugačno ureditev pravnega razmerja, torej da v skupno premoženje določeni predmeti ne spadajo, pri čemer je na njem dokazno breme, da so ti predmeti bodisi uničeni, bodisi so bili v času trajanja zakonske skupnosti podarjeni oziroma predstavljajo njegovo posebno premoženje, hkrati pa tudi interes, da neporavnane obveznosti iz kreditne pogodbe predstavljajo skupno premoženje, s čimer se izkaže tudi, da je njegova pravica manj verjetna.

14Glede na vse navedeno pritožba nasprotnega udeleženca ni utemeljena, in ker sodišče prve stopnje v postopku ni storilo kršitev, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, v točkah II in IV izreka, potrdilo. Odločitev temelji na določbi 2. točke 365. člena ZPP.

15Nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, zato je dolžan sam kriti vse nastale mu stroške, ki so mu v zvezi z njo nastali. Odločitev temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP.

¹ Dr. Vesna Rijavec in drugi, Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1), Razširjena uvodna pojasnila, stran 103: „Sklepi, izdani v nepravdnem postopku, se delijo na končne, to je sklepe, s katerimi se postopek konča, in sklepe, s katerimi se odloča o vmesnih vprašanjih, denimo o začasni odredbi ali o procesnih vprašanjih.