VSL Sklep Cst 108/2023

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

1Sodišče prve stopnje je stečajnemu upravitelju A. A. (v nadaljevanju: upravitelj) naložilo v roku osmih dni iz stečajne mase vrniti založeni predujem v znesku 1.401,00 EUR v dobro proračuna sodišča na račun št. 00001, sklic 002 (procesno dejanje 99, v nadaljevanju p. d.). V obrazložitvi je sodišče navedlo, da je upravitelj 6. 3. 2023 (p. d. 97) sporočil, da se je oblikovala stečajna masa, ki znaša 2.506,85 EUR. Ta presega znesek založenega predujma v znesku 1.401,00 EUR. Zato je mogoča vrnitev založenega predujma. Sodišče je svojo odločitev oprlo na osmi odstavek 233. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Ta določa, da v primeru, če vrednost unovčene stečajne mase presega znesek plačil iz sedmega odstavka tega člena (predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka), sodišče odloči, da se ta plačila vrnejo v dobro proračuna po pravilih o plačilu stroškov stečajnega postopka in v skladu z zakonom, ki ureja javne finance. Sklicevalo se je še na sodno prakso.¹

2Upravitelj se je zoper sklep pravočasno pritožil (p. d. 101) in je uveljavljal smiselno vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Upravitelj v pritožbi opozarja, da se je v tej zadevi odprlo več pravnih vprašanj. Najprej poudarja, da dejanske okoliščine konkretnega primera niso primerljive tistim iz sklepa VSL Cst 385/2016. Sodna praksa je bila s sklepom VSL Cst 134/2022 tudi presežena. Nadomestila za preizkus terjatev, čeprav ga je opravil, zaradi pomanjkanja sredstev ni zahteval. Zaradi prenizke kupnine za opremo, ki je bila skladiščena in ni dosegla pričakovane vrednosti v primerjavi s skladiščnimi stroški, ki jih je bilo treba plačati, unovčena masa ni tako visoka kot izhaja iz izpodbijanega sklepa. Zato ne držijo razlogi v izpodbijanem sklepu, da se je oblikovala stečajna masa, ki znaša 2.506,85 EUR, kar naj bi upravitelj 6. 3. 2023 sporočil sodišču. Upravitelj je v postopku odpusta obveznosti opravljal dodatne naloge. Za te naloge je določeno tudi minimalno plačilo, do katerega je upravitelj upravičen, to je 189,40 EUR, za vsako končano leto, kar je v 4 letni preizkusni dobi skupaj z 22 odstotnim DDV, zneslo 924,27 EUR. Tudi ta obveznost opravljanja nalog v postopku odpusta obveznosti v postopku osebnega stečaja se razlikuje od primerov, ki so bili doslej obravnavani v sodni praksi. Prav tako ni zakonske podlage za razlikovanje med začetnimi stroški stečajnega postopka in ostalimi stroški, ki nastanejo v postopku osebnega stečaja. Vse nagrade in nastale stroške v postopku je sodišče priznalo. Sodišču druge stopnje je predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v celoti razveljavi.

3Pritožba je utemeljena.

4Iz podatkov spisa res izhaja, da je upravitelj sodišču 6. 3. 2023 predložil popravljeno končno poročilo (p. d. 97), v katerem je navedel prihodke v postopku, ki so nastali v zvezi z upravljanem stečajne mase v znesku 3.977,43 EUR in stroške, ki so nastali v zvezi z vodenjem stečajnega postopka v znesku 4.376,60 EUR. Upravitelj je še pojasnil, da so bili doslej plačani stroški skladiščenja v znesku 1.830,00 EUR, odvetniški stroški 130,66 EUR, potni stroški upravitelja 87,84 EUR in bančni stroški 488,33 EUR, v skupnem znesku 2.536,83 EUR. Upravitelj pa je za svoje delo prejel 90 odstotkov nadomestila za otvoritveno poročilo 779,86 EUR, za nadomestilo upravitelja za izvajanje dodatnih nalog v postopku odpusta obveznosti 488,00 EUR z vključenim 22 odstotnim DDV, skupaj 1.267,86 EUR. Skupaj je bilo plačanih 3.804,69 EUR stroškov postopka. V stečajni masi je še razlika med prihodki 3.977,43 EUR in plačanimi stroški 3.804,69 EUR, to je 172,65 EUR sredstev. Neplačanih je še 48,98 EUR potnih stroškov upravitelja, ostanek nadomestila upravitelja za izvajanje dodatnih nalog v postopku odpusta obveznosti 436,27 EUR in zadnjih 10 odstotkov nadomestila za otvoritveno poročilo 86,66 EUR. Zato ne držijo razlogi v izpodbijanem sklepu, da se je oblikovala stečajna masa, ki znaša 2.506,85 EUR, kar naj bi upravitelj 6. 3. 2023 sporočil sodišču.

5V večinski sodni praksi, s katero se načeloma sodišče druge stopnje strinja, je bilo oblikovano stališče, da če je unovčena stečajna masa višja od založenega predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, za zadržanje predujma v zakonu ni podlage. Po plačilu zneska najnižjega nadomestila upravitelju in pavšalnega zneska za kritje drugih stroškov stečajnega postopka, se višja nagrada in drugi stroški lahko poravnajo šele po vračilu predujma za začetne stroške stečajnega postopka. Upravitelj mora računati na obveznost vrnitve sredstev založenega predujma v proračun sodišča.²

6Dejansko stanje v zadevi VSL sklep Cst 385/2016, 14. 6. 2016, res ni primerljivo z dejanskim stanjem, ugotovljenim v tem postopku. V navedeni zadevi je bil voden stečajni postopek nad pravno osebo, v konkretnem primeru postopek osebnega stečaja, znotraj katerega se je vodil postopek odpusta obveznosti. Iz navedenega sklepa višjega sodišča izhaja, da je v konkretnem primeru bila opravljena tudi razdelitev (posebne razdelitvene mase in prva in končna razdelitev splošne razdelitvene mase) in da je bilo na razpolago 10.735,69 EUR, med katerimi pa ni bilo predvideno vračilo plačanega predujma. Sodišče je v tej zadevi upoštevalo bančne stroške, ki jih je bilo treba poplačati in je odločilo, da je na razpolago še 1.882,35 EUR, kar je treba plačati pred izplačilom nagrade upravitelju, ki v nasprotju z jasnim zakonskim določilom ni poskrbel za celotno vračilo predujma pred zadnjim poplačilom upnikov, s čimer je sam povzročil, da na razpolago ne bo ostalo nič za poplačilo njegovih nadomestil. Pri tem ne gre za privilegiranje sodišča pred upraviteljem, temveč gre za jasno zakonsko dolžnost, da je treba založeni predujem vrniti takoj, ko unovčena stečajna masa za to zadošča in druga izplačila niso dopustna.

7Stečajna masa je premoženje stečajnega dolžnika, ki se v stečajnem postopku unovči za kritje stroškov postopka in plačilo terjatev upnikov (prvi odstavek 224. člena ZFPPIPP). V stečajno maso spadajo (1) premoženje stečajnega dolžnika ob začetku tega postopka, (2) vse premoženje doseženo z unovčenjem stečajne mase, upravljanjem stečajne mase in izpodbijanjem pravnih dejanj stečajnega dolžnika. V nadaljevanju je opredeljen tudi pojem razdelitvene mase, ki je unovčeni del stečajne mase, namenjen za plačilo terjatev upnikov in predstavlja razliko med unovčenjem stečajne mase po poplačilu stroškov postopka (226. člen ZFPPIPP). Upoštevajoč pojem unovčene in razdelitvene mase sodišče druge stopnje načeloma ne pritrjuje pritožbenemu stališču, da je unovčena stečajna masa v smislu 233. člena ZFPPIPP saldo med prihodki od unovčenja stečajne mase in stroški, ki so bili potrebni za to unovčenje. Slednje namreč ustreza že pojmu razdelitvena masa. Vendar pa vseeno sodišče druge stopnje meni, da se premoženje, ki se unovčuje v smislu 2. točke drugega odstavka 224. člena ZFPPIPP unovčuje na različne načine, od katerega je odvisno, ali z unovčevanjem nastajajo stroški, ki jih je treba upoštevati.

8Sodišču druge stopnje se je v zvezi s konkretnimi okoliščinami unovčevanja premoženja, in sicer predvsem kupnine za skladiščeno opremo, zastavilo vprašanje razlage pojma vrednosti unovčene stečajne mase iz osmega odstavka 233. člena ZFPPIPP. Vrednost unovčene mase je namreč mogoče doseči na različne načine, kar je povezano s stroški v zvezi z unovčenjem. V konkretnem primeru je treba upoštevati, da upravitelj opreme, ki je bila skladiščena na treh različnih mestih ni mogel prodati, ne da bi jo prevzel. Skladiščnik pa je upravičen do plačila za hrambo in ima pridržno pravico na premoženju, ki ga hrani, dokler ne prejme plačila (753. člen in prvi odstavek 261. člena Obligacijskega zakonika, OZ). Pri tem so stroški skladiščenja znašali 1.830,00 EUR in potni stroški upravitelja za prevzem opreme 136,82 EUR, kupnina za opremo pa 1.800,00 EUR. Če upravitelj opreme ne bi prevzel in unovčil, ne bi nastali nobeni stroški, prav tako ne bi prejel kupnine in bi znašali prihodki od upravljanja stečajne mase, namesto 3.977,34 EUR, le 2.177,34 EUR. Upoštevajoč znesek pavšalnega nadomestila za objave iz petega odstavka 122. člena tega zakona, znesek najnižjega nadomestila upravitelja iz 1. točke četrtega odstavka 103. člena tega zakona in pavšalnega zneska za kritje drugih stroškov stečajnega postopka, ki se konča brez razdelitve upnikom, določenem s predpisom iz 3. točke prvega odstavka 114. člena tega zakona (prvi odstavek 233. člena ZFPPIPP), bi za plačilo ostalih stroškov v tem postopku osebnega stečaja ostalo le (2.177,34 EUR -1. 401,00 EUR) 776,34 EUR. To pa je vrednost unovčene stečajne mase, ki ne presega zneska plačil iz sedmega odstavka 233. člena ZFPPIPP. Za unovčenje opreme so bili potrebi tudi potni stroški upravitelja, ker je, kot je pojasnil, bila oprema na treh različnih skladiščnih mestih. Tudi te stroške bi bilo treba upoštevati kot tiste, brez katerih upravitelj ne bi mogel unovčiti opreme za kupnino v višini 1.800,00 EUR.

9Osmi odstavek 233. člena ZFPPIPP je umeščen v oddelek 5.1: o Temeljnih pravilih o stečajnih postopkih. Zato ne gre za vprašanje konkurence stroškov, ki nastajajo v stečajnem postopku in so opredeljena v oddelku 5.9: Plačila v breme stečajne mase. Predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka je namenjen temu, da se stečajni postopek sploh lahko začne. Zato je treba upoštevati kot pravno podlago osmi odstavek 233. člena ZFPPIPP, vendar le v primeru, če vrednost unovčene stečajne mase presega znesek plačil iz sedmega odstavka tega člena. Pri tem pa ni mogoče izključiti situacije, kot je konkretna, da ne bi smeli biti pred vrnitvijo sredstev v proračun upoštevani nobeni stroški, kot npr. tudi bančni stroški, ki so znašali v tem postopku 488,33 EUR, ki so bili pred vrnitvijo sredstev v proračun upoštevani tudi v zadevi VSL sklep Cst 385/2016, 14. 6. 2016. Slednje stališče je tudi logično upoštevajoč dejstvo, da stečajnega postopka ni mogoče voditi brez odprtja fiduciarnega računa pri banki, kateri je treba plačati stroške.

10V zadevi VSL sklep Cst 134/2022, 12. 5. 2022, je sodišče druge stopnje upoštevalo vse stroške zaradi vložene izpodbojne tožbe ter na podlagi vloženega predloga za izvršbo zaradi izterjave z izpodbojno tožbo dosojenega zneska ter pravdne stroške. Vendar na podlagi pravnomočne sodbe od dolžnikovega dolžnika, upravitelju ni uspelo izterjati celotnega plačila, ki je bil prisojen s pravnomočno sodbo, ampak bistveno nižjega. Zato je tudi vse te konkretne okoliščine sodišče druge stopnje v navedeni zadevi upoštevalo in znižalo obveznost vrnitve sredstev v dobro proračuna sodišča na minimalni znesek (4,71 EUR), glede na to, da glede na vrednost unovčene stečajne mase niso bili izpolnjeni pogoji za vrnitev založenega predujma v celoti.

11Sodišče druge stopnje pritrjuje upravitelju, da je v postopku osebnega stečaja, dolžan opravljati nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti dolžnika iz 401. člena tega zakona (drugi odstavek 402. člena ZFPPIPP). Za opravljeno delo mu je sodišče priznalo tudi nadomestilo v najnižjem letnem znesku, to je 189,40 EUR. Po mnenju sodišča druge stopnje gre za pravno praznino, ki jo je treba zapolniti s smiselno uporabo določbe osmega odstavka 233. člena zakona, upoštevajoč posebnosti postopka osebnega stečaja, predvsem stroškov nastalih v zvezi z odpustom obveznosti. Zato bi tudi upraviteljevo nadomestilo za opravljanje nadzora nad dolžnikom v postopku odpusta obveznosti v minimalnem znesku moralo biti upoštevano v smislu osmega odstavka 233. člena ZFPPIPP, kot znesek skupaj z zneskom za najnižje nadomestilo upravitelja in stroškov po sedmem odstavku 233. člena ZFPPIPP. Le, če bi vrednost unovčene stečajne mase v postopku osebnega stečaja presegala vsoto obeh minimalnih nadomestil, bi nastala pravna podlaga za vrnitev presežka sredstev unovčene stečajne mase v proračun.

12Glede na opisani potek te zadeve in nastalih stroškov, je upravitelj v pritožbi pojasnil, da ostaja v stečajni masi trenutno 172,65 EUR in pri tem ostanejo neplačani še potni stroški upravitelja v znesku 48,98 EUR, nadomestilo upravitelja za izvajanje dodatnih nalog v postopku odpusta obveznosti v znesku 436,27 EUR in zadnjih 10 odstotkov nadomestila za otvoritveno poročilo v znesku 86,66 EUR. Upravitelj torej ne bo dobil niti celotnega nadomestila za izvajanje dodatnih nalog v postopku odpusta obveznosti. Sodišče druge stopnje je upoštevalo konkretne okoliščine in sledilo pritožbenemu stališču, da je treba pred vrnitvijo predujma v proračun sodišča, upoštevati stroške, ki so nastali z unovčenjem stečajne mase. Brez teh stroškov namreč tudi do unovčenja stečajne mase ne bi prišlo. Zato bo upravitelj iz stečajne mase v navedenem znesku upravičen izplačati še potne stroške v znesku 48,98 EUR, zadnjih 10 odstotkov nadomestila za otvoritveno poročilo v znesku 86,66 EUR, za njegovo nadomestilo za izvajanje dodatnih nalog v postopku odpusta obveznosti pa bo ostalo 37,01 EUR. Ker niso bili izpolnjeni pogoji za vrnitev predujma v proračun sodišča po osmem odstavku 233. člena ZFPPIPP, je izpodbijani sklep materialnopravno zmoten.

13Sodišče druge stopnje je odgovorilo na pravno odločilne pritožbene razloge (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Sodišče druge stopnje je utemeljeni pritožbi upravitelja ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo tako kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

¹ VSL sklep Cst 385/2016, 14. 6. 2016.
² VSL sklep Cst 257/2013, 9. 7. 2013, VSL sklep Cst 385/2016, 14. 6. 2016 in drugi.