114. člen ZFPPIPP

Upravitelj je po oceni višjega sodišča ustrezno pojasnil, da je strokovnega pomočnika najel zato, ker za opravljeno storitev nima potrebnih znanj in izkušenj. Pojasnila upravitelja zadoščajo za presojo, da gre za storitev, za katero je potrebno posebno strokovno znanje s področij, ki niso predmet strokovnega izpita za opravljanje funkcije upravitelja.

Že iz jezikovne razlage besedila 3.a člena Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (Pravilnik), ki omejuje sodišče pri polju odločanja, je mogoče sklepati, da je besedilo 3.a člena Pravilnika le pravna podlaga, dana ministru za pravosodje, ki lahko predpiše uskladitev zneskov iz te tarife, če rast življenjskih potrebščin od uveljavitve zadnjega zvišanja preseže 10 odstotkov. Zato ni utemeljeno upraviteljevo stališče, da bi moralo sodišče na podlagi 3.a člena Pravilnika upravitelju priznati ustrezno zvišanje zneskov po tarifi. Glede na sistematiko osmega poglavja ZFPPIPP ni mogoče načeloma izključiti uporabe 8. poglavja ZFPPIPP tudi v postopku prisilne poravnave, vendar je v Pravilniku predpisano povečanje vseh nadomestil, vključenih v nagrado upravitelju, le za stečajni postopek z mednarodnim elementom. Brez Pravilnika, ki razčlenjuje in po velikosti opredeljuje nagrade in stroške, pa v samem ZFPPIPP ni pravnih pravil, ki bi v vseh primerljivih primerih zagotavljala enako plačilo (s čimer bi se uresničevala pravica upraviteljev do n

Stroški pisarniškega poslovanja po 21. členu Pravilnika se morajo neposredno nanašati na konkreten stečajni postopek. Takšni pa niso stroški amortizacije pritožničine pisarniške opreme ter stroški njene internetne povezave, računalniške opreme, ogrevanja, najema njene pisarne ipd., kot tudi ne stroški z zavarovanjem njene odškodninske odgovornosti. Ti stroški so fiksni, nastajajo neodvisno od obsega upraviteljevega dela, tako da niso neposredno povezani s konkretnimi postopki.

Ustaljeno stališče sodne prakse je, da se pri odločanju o nadomestilu upravitelju, postopek unovčenja in razdelitve stečajne mase šteje kot enoten postopek, ne glede na to, da se je stečajna masa unovčevala postopoma in se je razdelitev izvajala skozi več delnih razdelitev.

Vrednost unovčene mase je mogoče doseči na različne načine, kar je povezano s stroški v zvezi z unovčenjem. V konkretnem primeru je treba upoštevati, da upravitelj opreme, ki je bila skladiščena na treh različnih mestih ni mogel prodati, ne da bi jo prevzel. Skladiščnik pa je upravičen do plačila za hrambo in ima pridržno pravico na premoženju, ki ga hrani, dokler ne prejme plačila. Unovčena stečajna masa predstavlja razliko med kupnino, doseženo s prodajo opreme in stroški skladiščenja. Upraviteljevo nadomestilo za opravljanje nadzora nad dolžnikom v postopku odpusta obveznosti v minimalnem znesku bi moralo biti upoštevano v smislu osmega odstavka 233. člena ZFPPIPP, kot znesek skupaj z zneskom za najnižje nadomestilo upravitelja in stroškov po sedmem odstavku 233. člena ZFPPIPP. Le, če bi vrednost unovčene stečajne mase v postopku osebnega stečaja presegala vsoto obeh minimalnih nadomestil, bi nastala pravna podlaga za vrnitev presežka sredstev unovčene stečajne mase v proračun. Gre namreč za pravno praznino, ki jo je treba zapolniti s smiselno uporabo določbe osmega odstavka 233. člena zakona, upoštevajoč posebnosti postopka osebnega stečaja, predvsem stroškov nastalih

V sklepih je bilo odločeno, da upravitelju za razdelitve do vključno 21. razdelitve dodatna nagrada za razdelitev ne pripada, iz obrazložitve pa je izrecno razvidno, da je bilo tako odločeno na podlagi Pravilnika 2009. S tem pa je bilo tudi pravnomočno odločeno, da upravitelju za navedene razdelitve ne pripada nikakršna dodatna nagrada za razdelitve, za katere je bila pravna podlaga v Pravilniku 2009. Zgolj zaradi zatrjevane spremembe sodne prakse v pravnomočne sklepe ni mogoče posegati. Zaradi pravila o časovni veljavnosti splošnih aktov je lahko Pravilnik podlaga za odmero nagrade upravitelju le za tista opravila, ki so bila opravljena v tistem časovnem trenutku, ko je Pravilnik veljal. Sklep o nagradi upravitelja je konstitutivne narave – pravico do nagrade upravitelj pridobi šele s sklepom sodišča. Ne glede na 11. člen prej navedenih sprememb in dopolnitev Pravilnika, ko je postopek tekel tudi po začetku veljavnosti Pravilnika 2015, je pravna podlaga za odmero nagrade upravitelju za opravila, opravljena od 3. 1. 2015 dalje, Pravilnik 2015. Pri tem je namreč treba uporabiti tudi temeljno pravilo iz prvega odstavka 103. člena ZFPPIPP, po katerem ima upravitelj prav

Sodišče prve stopnje je pravilno postopalo, ko je kot osnovo za izračun nadomestila upravitelja upoštevalo znesek kupnin, zmanjšan za stroške, razen nagrade upravitelja. Sodišče prve stopnje je postopalo pravilno, ko je kot osnovo za izračun nadomestila upoštevalo vse zneske unovčenega premoženja, ki so bili predmet predhodne in predmetne razdelitve ter pri odmeri nagrade upoštevalo tudi nadomestilo za unovčenje stečajne mase, ki je bilo upravitelju odmerjeno že ob predhodni razdelitvi.

Zakon glede nagrad določa okvirno merilo tako, da višino nadomestila upravitelju za unovčenje stečajne mase in razdelitev veže na višino zneska, ki je predmet razdelitve (tretja točka četrtega odstavka 103. člena ZFPPIPP). Podlaga za določanje nagrad je torej podana v zakonu, določanje podrobnejših pravil pa je zakonodajalec prepustil ministru, kar je v skladu z naravo razmerij, ki so predmet urejanja.

Sporazum o izdaji izbrisne pobotnice, ki ima naravo poravnave, ni ničen in tudi ni druge podlage za povračilo vtoževanega zneska. Poravnava je nična, če temelji na zmotnem prepričanju obeh pogodbenikov, da obstaja pravno razmerje, ki ga v resnici ni, in če brez tega zmotnega prepričanja med njima ne bi bilo niti spora niti negotovosti. To velja tudi, če se zmotno prepričanje pogodbenikov nanaša na navadna dejstva. Tožnik ni dokazal, da je terjatev v času sklenitve sporazuma še vedno obstajala.

Oceno o neuspešnem opravljanju pisnega izpita je sprejela komisija, sestavljena iz strokovnjakov pravne in ekonomske znanosti. Navedena komisija oceni pisne naloge na podlagi strokovne presoje, tako da pri navedenem ne gre za uporabo pravne norme v konkretnem primeru. Kadar zgornjo premiso odločanja predstavljajo spoznanja znanosti in stroke na posameznem področju in ne pravni predpisi, ne gre za pravno odločanje, ki bi po svoji vsebini in posledicah pomenilo odločanje v upravnih zadevah. Enako po presoji sodišča velja tudi za ugotovitev, da se tožniku zaradi neuspešno opravljenega pisnega dela izpita ne dovoli pristop na ustni del strokovnega izpita.

Sledeč ustavni odločbi U-I-185/10 bo moralo sodišče prve stopnje stečajnemu upravitelju odmeriti nagrado tako, da bo za opravljena dela v obdobju do 13. 06. 2009 pravna podlaga Odredba, za tista od 13. 06. 2009 dalje pa Pravilnik. Da bo to lahko storilo, pa bo moralo stečajnega upravitelja pozvati, naj predlog za odmero nagrade prilagodi obema podzakonskima aktoma. Ta predlog mora biti povsem konkretiziran in prilagojen obema predpisoma, saj bo le tako možno o predlogu stečajnega dolžnika pravilno in zakonito odločiti. Zgolj sklicevanje upravitelja na posamezna dela, razvidna iz posameznih poročil, torej ne zadošča sodišču prve stopnje za pravilno odmero nagrade.

Pritožbeno sodišče se v celoti pridružuje materialnopravnemu zaključku sodišča prve stopnje, da prejšnja zakonska ureditev tega področja (vključno z Odredbo) ne velja več, oziroma teh pravnih pravil v konkretnem primeru ni mogoče uporabljati, ker je zdajšnja zakonska ureditev tega področja popolnoma jasna, nedvoumna in celovita, upoštevaje ob tem, da upraviteljica v konkretni zadevi pravice do nagrade po prejšnji ureditvi niti ni mogla še pridobiti, ker stečajni postopek tedaj še ni bil v fazi zaključka (83. čl. ZFPPSL).