VSL Sklep II Cp 193/2023

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovitve, da toženka lahko razpolaga s prihranki v višini 6.376,59 EUR, zavrnilo njen predlog za oprostitev plačila sodnih taks za pritožbeni postopek.

2V pritožbi toženka uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, naj pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da jo oprosti plačila sodne takse za pritožbeni postopek. Meni, da je ugotovitev sodišča o prihrankih nepomembna za odločanje o predlagani taksni oprostitvi. Sodišče bi moralo ugotavljati, ali razpolaga s premoženjem, ki se upošteva po ZSVarPre¹ in ZUPJS² ter presega znesek 20.250,72 EUR, ki je določen kot premoženjski cenzus. Irelevantno je, ali lahko razpolaga s prihranki, saj določila navedenih zakonov ne vsebujejo takšnih pogojev. Edini pogoj je, da premoženje ne sme dosegati ali presegati 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Člen 18 ZUPJS določa, da se kot premoženje ne upoštevajo denarna sredstva samske osebe, če nima prihrankov, višjih od treh minimalnih dohodkov, ki ji pripadajo oziroma treh minimalnih dohodkov, ki pripadajo družini, vendar največ do 2.500 EUR. Ker sodišče ni ugotovilo, da ima premoženje, ki bi presegalo 20.250,72 EUR, in ker njen povprečni mesečni dohodek ne presega dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, bi jo moralo oprostiti plačila sodne takse.

3Pritožba je utemeljena.

4Po določilu šestega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) je stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč, upravičena do celotne oprostitve plačila taks. To pomeni, da v primeru ugotovitve, da stranka izpolnjuje pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči, sodišče v postopku po predlogu za taksno oprostitev ne ugotavlja pogojev za taksno oprostitev iz prvega odstavka 11. člena ZST-1.

5Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) v drugem odstavku 14. člena določa, da se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. Način ugotavljanja materialnega položaja je predpisan v ZUPJS; katero premoženje in kako se upošteva v členih 17 do 19 (ugotavljanje dohodka pa v členih 12 do 16). Pritožba utemeljeno opozarja, da sodišče teh določb ni uporabilo. Na podlagi ugotovitve, da ima toženka več kot 6.000 EUR prihrankov, to je likvidnih sredstev, je namreč po kriterijih iz prvega odstavka 11. člena ZST-1 presodilo, da njen predlog za taksno oprostitev ni utemeljen.

6Ker sodišče prve stopnje ni ugotavljalo premoženja toženke po določilih ZUPJS, je zmotno uporabilo materialno pravo (341. člen ZPP) in posledično nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Višje sodišče je zato pritožbi ugodilo in razveljavilo izpodbijani sklep ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, ki bo moralo ugotoviti dohodke in premoženje toženke, kot to določa ZUPJS in nato ponovno odločiti o predlagani taksni oprostitvi.

¹ Zakon o socialno varstvenih prejemkih.
² Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.