VSRS Sklep Cp 6/2023

I. Pritožba se zavrže.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

1Sodišče prve stopnje je odločalo v postopku po Konvenciji o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok. V 1. točki izreka je odločilo, da je dolžnica (mati) dolžna hčerko (roj. ... 2017) vrniti v Nemčijo, kjer so živeli skupaj z upnikom (očetom).

2Pritožbeno sodišče je dolžničini pritožbi ugodilo ter sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3Zoper ta sklep upnik vlaga pritožbo po 357. a členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ter Vrhovnemu sodišču predlaga, naj ga razveljavi in zadevo vrne pritožbenemu sodišču, da samo dokončno odloči v zadevi.

4Dolžnica je na pritožbo odgovorila ter navedla, da ta po njenem prepričanju ni utemeljena. Predlagala je, naj se jo zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

5Pritožba ni dovoljena.

6357. a člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v prvem odstavku predvideva posebno pravno sredstvo: pritožbo zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe. Cilj navedenega pravnega sredstva je zagotoviti učinkovito sredstvo zoper procesno ravnanje sodišča druge stopnje, s katerim to ne odloči dokončno o zadevi, čeravno bi to glede na procesne okoliščine primera lahko storilo.

7Obravnavana zadeva oziroma obravnavan procesni položaj se ne prilega prvemu odstavku 357. a člena ZPP. Višje sodišče v Mariboru kot pritožbeno sodišče namreč s sklepom ni razveljavilo sodbe sodišča prve stopnje, marveč je razveljavilo sklep sodišča prve stopnje. Višje sodišče v Mariboru postopka torej ni vodilo v skladu z določbami 25. poglavja ZPP, ki se nanašajo na pritožbo zoper sodbo (333. - 362. člen ZPP), marveč v skladu s procesnimi določbami, ki urejajo pritožbo zoper sklep (363. - 366. a člen ZPP). Procesna pooblastila pritožbenega sodišča v enem in drugem primeru niso enaka. Zakon v primeru pritožbe zoper sklep tako npr. ne predvideva, da bi moralo pritožbeno sodišče opraviti pritožbeno obravnavo ter tudi ne zamejuje možnosti pritožbenega sodišča, da odločbo sodišča prve stopnje razveljavi. 3. točka 365. člena ZPP pritožbeno sodišče pooblašča, da sklep sodišča prve stopnje razveljavi. Različnost procesnih položajev je tudi razlog, da prvi odstavek 357. a člena ZPP pritožbo zoper razveljavitveni sklep zamejuje le na primere, ko višje sodišče s sklepom razveljavi sodbo sodišča prve stopnje.

8S problemom (razširjujoče) razlage pojma sodba iz prvega odstavka 357.a člena ZPP se je Vrhovno sodišče že večkrat soočilo. V zadevi Cp 13/2018 z dne 7. 5. 2018 je prvič presodilo, da je pritožba po 357. a členu ZPP dovoljena tudi v primerih, ko so končni sklepi v nepravdnem postopku po svojem smislu v bistvenem enaki kot sodbe ter bi se brez slehernega pravnega zadržka lahko tako tudi imenovali. Drugače pa je, ko gre za sklepe, izdane v pravdnem postopku (npr. procesne sklepe o oprostitvi plačila sodnih taks, o odmeri in naložitvi izvedenine ter podobno), ali za sklepe, izdane v postopku izvršbe in zavarovanja. V zadevi Cp 15/2018 je tako Vrhovno sodišče zavrglo pritožbo zoper razveljavitveni sklep, izdan v postopku odločanja o ukrepih za preprečevanje nasilja po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini. Pojasnilo je, da so sklepi v teh postopkih bistveno podobni sklepom, izdanim v postopku odločanja o začasnih odredbah. To pa pomeni, da takšni sklepi nimajo narave sodbe.

9Pri presoji, ali je odločitev sodišča prve stopnje primerljiva s pojmom sodbe iz 357. a člena ZPP, so v pomoč naslednje prvine. Gre za začasno ureditev razmerja, namen postopka je zgolj vrnitev otroka tja, kjer je bil: odločitev pa v ničemer ne prejudicira nobene meritorne družinskopravne odločitve. Postopek mora biti hiter. Dokazni standardi so znižani, ustrezno znižana je lahko tudi stopnja procesnih jamstev.¹ Podobno se je do narave tega postopka opredelilo tudi Vrhovno sodišče v zadevi II Ips 457/2001 z dne 10. 9. 2001: „Gre za začasno ureditev, ki naj le zavaruje nemoteno izvedbo postopka, v katerem bo odločeno tudi o pravicah in obveznostih staršev do otroka. Sklep o vrnitvi otroka je po vsebini najbližji začasni odredbi.“

10Ob takšni naravi postopka je na dlani, da se odločitev sodišča prve stopnje, ki jo je Višje sodišče razveljavilo, ne prilega pojmu sodbe; sklep o razveljavitvi tega sklepa pa ne odločbi, zoper katero je po 357. a členu ZPP dovoljena posebna pritožba. Obravnavana pritožba se torej ne prilega institutu pritožbe po prvem odstavku 357a. člena ZPP in zato ni dovoljena ter jo je Vrhovno sodišče zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).

¹ Te značilnosti in naravo postopka izrecno opisuje Ustavno sodišče v obrazložitvi odločbe Up-377/01 z dne 4. 10. 2011 (glej zlasti točki 5 in 6).