VSRS Sklep II DoR 4/2023

Predlog se zavrne.

1Tožnik je s tožbo zahteval izplačilo zavarovalne vsote v višini odkupne vrednosti police dodatnega pokojninskega zavarovanja pri Prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije, do katere naj bi bil upravičen kot (edini) dedič po pokojni ženi.

2Prvostopenjsko sodišče je odločilo, da je tožnikova pravna prednica pred smrtjo pridobila pravico do pokojninske rente in zato dedič nima pravice do izplačila zavarovalne vsote, ter da terjatev, ki jo je imela tožnikova pravna prednica do toženke, po svoji naravi ni terjatev za izplačilo prihrankov ali denarnega depozita (ki naj ne bi bila zastarljiva). Posledično za terjatev za plačilo mesečnih rent, zapadlih med 13. 7. 2004 do 5. 9. 2004, kot za terjatev za plačilo zavarovalne vsote (če bi obstajala) najdaljši zastaralni rok znaša deset let in se je iztekel pred vložitvijo tožbe.

3Pritožbeno sodišče je zavrnilo tožnikovo pritožbo. K razlogom je dodalo, da razmerje med tožnikovo pravno prednico in toženko izvira iz obdobja oblikovanja dodatnega pokojninskega zavarovanja na podlagi Zakona o Prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije. Zakon je to razmerje opredelil kot zavarovalno, hkrati pa uredil tiste njegove značilnosti, ki ga razlikujejo od zavarovalne pogodbe, urejene v splošnih pravilih obligacijskega prava.

4Zoper to sodbo tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije. Dopustitev revizije predlaga glede vprašanj:

◦ Ali se lahko Polica, ki jo je prejela pravna prednica tožeče stranke kot zamenjavo za pokojninske bone na podlagi ZPSPID in za katero nikoli ni sklenila zavarovalne pogodbe in ni nikoli plačevala zavarovalne premije, obravnava kot zavarovalna pogodba?

◦ Ali se lahko določila o zastaralnih rokih, ki veljajo za zavarovalne pogodbe uporabljajo tudi za zahtevke dediča za izplačilo prihrankov oz. odkupne vrednosti Police, katera ni nastala na podlagi zavarovalne pogodbe?

◦ Ali si lahko Zavarovalnica A. d.d. prilasti privarčevana, v celoti neizkoriščena sredstva oz. prihranke po Polici, ki so bila predmet dedovanja po sklepu o dedovanju in jih je upravičeni dedič uveljavljal v izplačilo?

5Predlog ni utemeljen.

6Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku,¹ v nadaljevanju ZPP). Ker v obravnavanem primeru pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

¹ Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami.