VSRS Sklep II DoR 53/2023

Predlog se zavrne.

1Tožniki so vložili tožbo na ugotovitev lastninske pravice na nepremičninah na podlagi priposestvovanja. V ponovljenem postopku je bilo ključno vprašanje, ali sta bila prednika tožnikov (tj. peti tožnik in njegov brat) celotno priposestvovalno dobo dobroverna ali ne. Sporno je, ali bi moral dodaten sklep o dedovanju (izdan leta 1992), iz katerega je razvidno, da sta peti tožnik in njegov brat podedovala parcele do ½, vzbuditi dvom glede njunega prepričanja, da sta izključna (so)lastnika.

2Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo (spremenjenemu) tožbenemu zahtevku. Ugotovilo je, da so prva, druga in peti tožnik solastniki solastniškega deleža toženca, ki znaša eno polovico, na parcelah št. 124/46, 124/47, 284/6, 284/7, 285/7, 566/9 in 566/14, vse k. o. ..., in sicer vsak do ene tretjine oziroma ene šestine glede na celoto (I. točka izreka). Tretji in četrti tožnici je naložilo, da povrneta tožencu pravdne stroške v znesku 538,38 EUR (prvi odstavek v zvezi s tretjim odstavkom II. točke izreka); tožencu pa je naložilo, da povrne prvi, drugi in petemu tožniku pravdne stroške v znesku 3.608,26 EUR (drugi odstavek v zvezi s tretjim odstavkom II. točka izreka).

3Pritožbeno sodišče je delno ugodilo toženčevi pritožbi in sodbo spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek s stroškovno posledico. Odločilo je tudi o stroških pritožbenega postopka. Zaključilo je, da iz dokaznega postopka izhaja, da je peti tožnik 23. 12. 1992 na zapisnik podal predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju glede pomotoma izpuščenih nepremičnin, ki so v zemljiški knjigi pisane na njegovega očeta. V izdanem sklepu je sodišče ugotovilo, da v zapuščino po pokojnem očetu spadajo tudi nepremičnine iz vložka št. ... do solastniškega deleža ½, ki ga dedujeta peti tožnik in njegov brat. Pritožbeno sodišče ni sledilo navedbam petega tožnika, da z bratom nista govorila, za katere nepremičnine gre, da ju ni zanimalo in da nista bila zainteresirana. Da sklepa nista prebrala in da sta slepo sledila uradni osebi, je povsem neživljenjsko. Iz sklepa je jasno in očitno izhajalo, da sta parcele podedovala do ½. Kot povprečno skrbnima posestnikoma so take okoliščine zagotovo vzbudile dvom glede izključnega lastništva. Zmota o izključni pripadnosti predmetnih nepremičnin ni mogla biti opravičljiva.

4Zoper to sodbo toženec vlaga predlog za dopustitev revizije. Dopustitev revizije predlaga glede vprašanj:

1Ali je drugostopna sodba I Cp 433/2022 VS Koper z dne 5.12.2022 obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka po čl.339/11, tč.15 ZPP (če o odločilnih dejstvih obstoji nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o sami vsebini listine ali vsebini zapisnikov), ker: sodišče v tč. 10 obrazložitve napiše, da je bilo v predlogu za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju kot v izdanem sklepu jasno in očitno navedeno, da se predlog nanaša na določene parcele, ki so bile v lasti pokojnega očeta do 1/2. Sodišče v tč.9 obrazložitve zapiše „Niti pred podajo predloga za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju... (tč.9)“.

2Ali je drugostopna sodba I Cp 433/2022 Višjega sodišča v Kopru z dne 5.12.2022 obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka po čl.339/1 ZPP (kršitev določil čl. 337 in 286 ZPP) zato, ker je pritožbeno sodišče pri svoji odločitvi upoštevalo prepovedane (prepozne) pritožbene navedbe tožene stranke glede osebnih okoliščin petega tožnika (višji upravni delavec, vodja kadrovske službe, samostojni podjetnik 2007-2009) podane šele v pritožbi zoper prvostopno sodbo opr.št. P 4/2020 Okrajnega sodišča Tolmin z dne 22.2.2021, to je prepozno in po zaključenem prvem naroku (14.10.2020) in ne, da bi toženec ni utemeljil zakaj teh navedb in dokazov zanje ni mogel navesti pravočasno brez svoje krivde?

3Ali je drugostopno sodišče v izpodbijani odločitvi I Cp 433/2022 z dne 5.12.2022 s tem, ko je spremenilo prvostopno sodbo P 30/2021 OJ Tolmin z dne 4.4.2022 v tč. II in zavrnilo tožbeni zahtevek prve in druge tožnice ter petega tožnika z obrazložitvijo (tč.9 in 10 obrazložitve sodbe), da je postala zmota o izključni pripadnost predmetnih nepremičnin obeh sinov dedičev neopravičljiva še pred iztekom priposestvovalne dobe leta 1993 in je njuna posest posledično izgubila značaj dobrovernosti ?

4Ali je drugostopno sodišče presojo dobrovernosti presodilo ob napačni uporabi materialnega prava in v nasprotju z ustaljeno sodno prakso naslovnega sodišča ?

5Ali je torej drugostopno sodišče: 1. napačno uporabilo materialno pravo glede presoje stopnje skrbnosti, ki se pričakuje od dediča kot poštenega posestnika in posledično opravilo materialno pravno zmotno presoje njegove dobrovernosti? 2. napačno uporabilo materialno pravo s tem, ker vsebine in obsega skrbnosti, ki se pričakuje od dediča ko poštenega posestnika pri preverjanju pripadnosti stvari, ni uravnotežilo z obveznostmi in ravnanjem zemljiškoknjižnega lastnika, ki posesti ne izvršuje in ne uveljavlja svojih lastninskopravnih upravičenj na način, ki bi pri poštenemu posestniku lahko vzbudil dvom o pripadnosti stvari v času priposestvovalne dobe? 3. sprejelo odločitev, ki je skladna ustaljeni sodni praksi naslovnega sodišča kot je izražena v odločbah naslovnega sodišča: sodbi opr.št. II Ips 796/2008, sklepu opr. št. II Ips 357/2013, sklepu opr.št. II Ips 224/2015 in sodbi opr.št. II Ips 21/2019?

6Ali sta dediča, kot poštenega posestnika ravnala na način, da jima je mogoče očitati opustitev skrbnosti, kot se pričakuje od poprečnega posestnika?

7Ali jima je mogoče s tem, ko sta prejela dodatni sklep o dedovanju oz. s tem, ko je peti tožnik podpisal s strani sodišča vnaprej pripravljen predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, ki je vseboval le eno številko in to številko z.k. vložka, očitati, da sta ravnala nepošteno (ob upoštevanju vseh ostalih okoliščin primera, ki se jih ne ponavlja) ker nista preverjala obsega zapuščine?

5Predlog ni utemeljen.

6Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku,¹ v nadaljevanju ZPP). Ker v obravnavanem primeru pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

¹ Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami.