VSL Sodba in sklep I Cp 154/2023

Pritožba se zavrne in se sodba in sklep sodišča prve stopnje potrdita.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek tožnika za ugotovitev, da je zapisnik občnega zbora Društva upokojencev A. z dne 24. 4. 2019 glede ugotovitve prisotnosti števila članov in sklepčnosti, potrditve dnevnega reda, otvoritvenega pozdrava predsednika nadzornega odbora, izvolitve organov izrednega zbora članov (delovno predsedstvo, zapisnikarica, overovitelji zapisnika, verifikacijska komisija), izvolitve B. B. za predsednico Društva upokojencev A., izvolitve C. C. za podpredsednico Društva upokojencev A., izvolitve novih članov upravnega odbora Društva upokojencev A., ničen (točka I izreka). Tožencu je naložilo, da tožniku povrne 559,98 EUR stroškov postopka s pripadki (točka II izreka).

2S popravnim sklepom, ki ga je izdalo 9. 11. 2022, je izrek sodbe v točki II popravilo glede napačne oznake pravdnih strank tako, da je tožnik tisti, ki je zavezan k povračilu stroškov, do njihovega povračila pa je upravičen toženec.

3Tožnik zoper obe odločitvi vlaga pritožbo. V bistvenem navaja, da njegov pravni interes ne izhaja iz položaja predsednika toženca, ampak iz dejstva, da je tožnik njegov član. S tožbo zasleduje kontinuiteto zakonitega delovanja toženca. Povzema svoje navedbe, odločbi Ustavnega in Vrhovnega sodišča in zaključuje, da tožnikov pravni interes ni mogel biti vprašljiv. Sodišče se je zato po nepotrebnem ukvarjalo z vprašanjem statusa tožnika pri tožencu. Tožnik je kot član zahteval ugotovitev, da so odločitve v zapisniku z dne 24. 4. 2019 pravno nezavezujoče. Pri tem je opozoril na enotno sodno prakso, da občni zbor, ki ni sklican v skladu z določbami Pravil društva in Zakona o društvih (v nadaljevanju ZDru-1), ne more sprejemati pravno zavezujočih aktov. Prav zapisnik zbora pa je po določbi 2. odst. 20. čl. ZDru-1 tisti akt, na podlagi katerega se po občnem zboru v upravnem postopku opravi registracija statusnih sprememb znotraj društva. Sodišče se je v postopku ukvarjalo le z vprašanjem, ali ima tožnik status predsednika ali ne, in z vprašanjem, ali je tožnik upravičen do postavitve ugotovitvenega zahtevka. Glede samega zahtevka ni izvedlo materialno procesnega vodstva. Meni, da je postavil pravilen zahtevek. 14. čl. ZDru-1 postavitve oblikovalnega zahtevka ne predpisuje izrecno. Tudi sicer je pojasnil, zakaj meni, da cilj, ki ga zasleduje, lahko doseže le z ugotovitvenim zahtevkom. Le ugotovitev ničnosti bo učinkovala za nazaj, to pa bo v posledici pomenilo, da se bo pravni učinek raztezal tudi na vse kasnejše odločitve, ki so bile sprejete na podlagi spornega zapisnika, vključujoč pri tem tudi odločbo UE D., s katero je bila ugotovljena sprememba zakonitega zastopnika toženca. Oblikovalni zahtevek bi poleg tega pomenil, da tožnik odločitve priznava kot veljavne, zahteva pa njihovo naknadno razveljavitev. V sodbi navedena odločba II Cp 2470/2014 s konkretnim ni primerljiva. Sodišče prve stopnje tožnika v okviru materialno procesnega vodstva ni opozorilo na pomisleke glede pravnega interesa za ugotovitveni zahtevek. Odločitev zato za tožnika pomeni sodbo presenečenja. Vztraja, da je tožnik le s tožbo za ugotovitev ničnosti (pravne neučinkovitosti) akta, na podlagi katerega so bile kasneje, to je po 24. 4. 2019, izvršene vse druge odločitve vodstva, dosegel kontinuiteto zakonitega delovanja društva. Da je postavil pravilen zahtevek, je tožnik sklepal tudi na podlagi zamudne sodbe P 177/2014, v kateri tak zahtevek ni bil problematiziran in jo prilaga pritožbi. Priglaša pritožbene stroške.

4Toženec na pritožbo ni odgovoril.

5Pritožba ni utemeljena.

Glede pritožbe zoper popravni sklep

6S popravnim sklepom, ki ga je izdalo 9. 11. 2022, je sodišče prve stopnje v točki II izreka sodbe popravilo očitno napako glede poimenovanja pravdne stranke, ki je zavezana k povračilu stroškov. Sklep je izdalo na podlagi 328. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki določa, da predsednik senata kadarkoli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom.

7Pritožnik to odločitev izpodbija neobrazloženo. Pritožbeno sodišče je zato v tem delu opravilo le uraden preizkus v obsegu 2. odst. 350. čl. ZPP in ugotovilo, da je odločitev pravilna. Sodišče prve stopnje je popravilo očitno pisno napako. Kot izhaja iz izpodbijane sodbe, je tožnikov zahtevek zavrnilo ter v razlogih pojasnilo, da je on tisti, ki je tožencu dolžan povrniti stroške, v izreku pa to obveznost (očitno napačno) naložilo tožencu.

Glede pritožbe zoper sodbo

8Pritožbeno sodišče, čeprav iz deloma drugačnih razlogov, soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da gre pri zahtevku, s katerim je tožnik zahteval ugotovitev ničnosti zapisnika občnega zbora Društva upokojencev A. z dne 24. 4. 2019, za ugotovitveni zahtevek z nedopustno vsebino.

9Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, lahko tožeča stranka s tožbo na podlagi 181. člena ZPP zahteva le 1. ugotovitev obstoja oziroma neobstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pa 2. pristnost oziroma nepristnost listine. Tožnik s tožbo, s katero zahteva ugotovitev ničnosti zapisnika izrednega občnega zbora z dne 24. 4. 2019, ne zahteva ne prvega ne drugega.

10Ker zapisnik izrednega občnega zbora toženca ni listina, s katero bi se ustanovilo, spremenilo, preneslo ali prenehalo določeno pravno razmerje,¹ ugotovitev njegove ničnosti ne pomeni ugotovitve obstoja ali neobstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja. Zapisnik je listina, ki izkazuje le čas in kraj zbora, prisotnost, dnevni red in predlog sklepov, potek zbora, vsebino izglasovanih sklepov in drugo. Dejstvo, da je treba zahtevi za registracijo sprememb (med drugim tudi zahtevi za registracijo spremembe zastopnika) na podlagi 20. čl. ZDru-1 priložiti zapisnik seje organa, na kateri so bile sprejete, zapisniku ne daje kvalitete konstitutivne listine. Povedano drugače: do določene spremembe (na primer v imenu društva, sedežu, zastopniku) pride, ko (in če) o spremembi po ustreznem postopku odloči za to pristojni organ društva in ne, ko je ugotovitev o sprejeti odločitvi vpisana v zapisnik.

11Tožnik s tožbo, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, ne zahteva niti ugotovitve pristnosti oziroma nepristnosti zapisnika izrednega občnega zbora.

12Neutemeljen je v zvezi z oblikovanjem tožbenega zahtevka tudi zatrjevan očitek o pomanjkljivem materialno procesnem vodstvu. Le to se sicer nanaša tudi na stvarne predloge,² vendar je njegov obseg odvisen od okoliščin konkretnega primera. Sodišče je tako dolžno stranko (dovolj konkretizirano) poučiti o pomanjkljivostih zahtevka le, če tega ob potrebni skrbnosti sama ni mogla ugotoviti. Konkreten primer ni tak. Na to, da zahtevek, ki je bil postavljen, ni ustrezen, je tožnika opozoril že toženec v odgovoru na tožbo (glej točko 2.2) ter ponovno v pripravljalni vlogi z dne 31. 8. 2020 (glej točko 7.2). Že na podlagi teh opozoril bi tožnik, če bi bil dovolj skrben, lahko (in tudi moral) zahtevek ustrezno popraviti.³ Sodišče prve stopnje zato tožnika ni bilo dolžno dodatno opozarjati na nedopustno vsebino ugotovitvene tožbe. Odločitev za tožnika tudi ne more biti presenečenje, saj bi ob opozorilih toženca in ob ustrezni skrbnosti moral računati, da bo sodišče prve stopnje presojalo tudi to vprašanje. Prepoved sodbe presenečenja pa stranke ne varuje pred dejanskim (duševnim) presenečenjem.

13Pritožbeno sodišče še dodaja, da ima nedopustna vsebina ugotovitvene tožbe za posledico zavrženje tožbe in ne zavrnitve zahtevka.⁴ Ker pa tožnik v tem pogledu kršitve, ki je relativne narave in nanjo pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, ne uveljavlja, pritožbeno sodišče v odločitev ni posegalo.

14Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je sodišče prve stopnje po nepotrebnem ukvarjalo z vprašanjem pravnega interesa. Za ugotovitveno tožbo z nedopustno vsebino namreč tožnik v nobenem primeru ne more imeti pravnega interesa. Na pritožbene navedbe, v katerih pritožnik pojasnjuje svoj pravni interes za ugotovitveni (in ne oblikovalni) zahtevek, zato pritožbeno sodišče ne odgovarja.

15Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu 2. odst. 350. čl. ZPP pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in na podlagi 353. čl. ter 2. tč. 365. čl. ZPP izpodbijano sodbo in sklep potrdilo.

16Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, do povračila pritožbenih stroškov ni upravičen (1. odst. 154. čl. v zvezi z 165. čl. ZPP). Odločitev o tem je že vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

¹ Take listine so na primer oblični pravni posli.
² N. Betteto, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, Založba Uradni list RS in GV Založba, 2006, 2. knjiga, stran 587 in 588.
³ Materialno procesno vodstvo ni potrebno, če stranko na pomanjkljivosti opozori že nasprotna stranka (primerjaj odločbi VS RS III Ips 34/2013 in II Ips 328/2015).
⁴ Glej odločbe VS RS II Ips 22/1996, II Ips 232/2004, II Ips 257/2009, II Ips 6/2017 in druge.