VSL Sklep Cst 87/2023

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom postopek prisilne likvidacije ustavilo in začelo stečajni postopek nad dolžnikom: A. d. o. o. (I. točka izreka), odločilo, da upraviteljica B. B., ki je bila imenovana za upravitelja v postopku prisilne likvidacije, nadaljuje z delom kot upraviteljica v stečajnem postopku (II. točka izreka), ugotovilo, da upraviteljica B. B. opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravnoorganizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s temi podatki: B. B. ... (III. točka izreka) ter odločilo še, da se iz proračuna sodišča opravi plačilo predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka v višini 122,00 EUR za kritje pavšalnega nadomestila za objave in 2.294,11 EUR za nadomestilo za upravitelja in kritje drugih stroškov stečajnega postopka, ki se nakaže v dobro fiduciarnega računa stečajnega dolžnika (IV. točka izreka) ter če bo vrednost unovčene stečajne mase presegla znesek plačil iz prejšnje točke, je stečajni upravitelj dolžan ta plačila vrniti v dobro proračuna po pravilih o plačilu stroškov stečajnega postopka in v skladu z zakonom, ki ureja javne finance (V. točka izreka).

2Zoper sklep se je pritožila C. C., družbenica dolžnika. V pritožbi trdi, da domneva insolventnosti, na kateri je sodišče prve stopnje gradilo razloge za izpodbijani sklep, v ničemer ni izkazana, zato je ta neobrazložen in nezakonit. Kot družbenica opozarja, da je preko njene ustavne pravice do zasebne lastnine varovana tudi njena upravljavska pravica, zaradi česar izpodbija domnevno bazo, ki pa je sodišče prve stopnje po stališču pritožbe niti ni obrazložilo. Pri tem se sklicuje na številne odločbe iz sodne prakse, ki naj bi izkazovale, da ji je bila s takim postopanjem sodišča prve stopnje kršena pravica do izjave, ki se ne izčrpa le pri navajanju dejstev in dokazov, pač pa ima stranka pravico do izražanja pravnih naziranj in da ji mora biti omogočeno, da spozna, s katerih pravnih vidikov bo sodišče obravnavalo zadevo.

3Na pritožbo upraviteljica ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Stranke postopka prisilne likvidacije so družbeniki pravne osebe, nad katero se vodi postopek (prvi odstavek 422. člena ZFPPIPP). Ker je pritožnica družbenica dolžnika, je njena pritožba dovoljena.

6Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je bil nad dolžnikom s sklepom z dne 29. 9. 2022 (PD 21) pravnomočno začet postopek prisilne likvidacije. V tako začetem postopku prisilne likvidacije družbe je upraviteljica podala predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom (423. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). V predlogu je navajala, da ima dolžnik zadnje objavljeno poročilo za leto 2020, ki izkazuje negativni kapital v višini 24.848,45 EUR, čisto izgubo poslovnega leta v višini -44.739,19 EUR, že več kot dva meseca pa zamuja s plačilom svoje obveznosti do upnika na podlagi Seznama izvršilnih naslovov DT 4293-1141/2022-1 z dne 13. 6. 2022 v višini 6.876,11 EUR. Nadalje je sodišče prve stopnje navedlo tudi, da je zadnji priliv dolžnik beležil v decembru 2020, da je zadnje izkaze poslovanja na AJPES oddal za leto 2020, da dejansko ne posluje že od leta 2018, da nima sredstev in da po navedbah bivše poslovodje terjatve iz zadnje bilance stanja dejansko sploh ne obstajajo, kar pomeni, da dolžnik nima nobenega premoženja. Sodišče prve stopnje je zato ugotovilo, da sta pri dolžniku podani tako domneva trajnejše nelikvidnosti po tretji alineji 1. točke drugega odstavka v zvezi s prvo točko prvega odstavka 14. člena ZFPPIPP kot tudi domneva dolžnikove dolgoročne plačilne nesposobnosti po prvi in drugi točki tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP, zato je pri dolžniku podan položaj insolventnosti. Posledično je izdalo izpodbijani sklep.

7Če (likvidacijski) upravitelj predlaga, da naj se začne stečajni postopek, ker je ugotovil, da je družba insolventna, torej v skladu s prvim odstavkom 423. člena ZFPPIPP, sodišče ustavi postopek prisilne likvidacije in začne stečajni postopek, ne da bi presojalo, ali je pravna oseba insolventna (drugi odstavek 423. člena ZFPPIPP). Gre namreč za situacijo, kot če bi predlog za začetek stečajnega postopka predlagal dolžnik sam. V takem primeru skladno z določbo prvega odstavka 234. člena ZFPPIPP velja, če se ne dokaže drugače, da je dolžnik insolventen. Zato je v situaciji iz 423. člena ZFPPIPP smiselno uporabljiva določba tretjega odstavka 234. člena ZFPPIPP, po kateri lahko domnevo insolventnosti iz prvega odstavka 234. člena ZFPPIPP izpodbija družbenik dolžnika, vendar mora pri tem smiselno kot to določa tretji odstavek 234. člena ZFPPIPP, v pritožbi utemeljiti in predložiti dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen (četrti odstavek 234. člena v zvezi s četrtim odstavkom 235. člena ZFPPIPP).¹

8V svoji pritožbi pa pritožnica le pavšalno zatrjuje, da pri dolžniku ni podane insolventnosti, za te svoje trditve pa ne ponudi nobenega dokaza. Pri tem je njeno pritožbeno sklicevanje na neobrazloženost izpodbijanega sklepa neutemeljeno. Ne le da v primeru iz prvega odstavka 423. člena ZFPPIPP sodišče ob ustavitvi postopka prisilne likvidacije in začetku stečajnega postopka niti ne presoja, ali je pravna oseba insolventna, saj se insolventnost skladno z določbo drugega odstavka 423. člena ZFPPIPP domneva, kot že pojasnjeno. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu jasno in nazorno navedlo, na temelju katerih dejstev je presojalo in sklepalo o insolventnosti dolžnika. Standard ustrezne obrazloženosti predstavlja tisto stopnjo podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba v konkretnem primeru, da omogoča učinkovito pravno sredstvo. S tem, ko je sodišče prve stopnje podrobno povzelo (ne)poslovanje dolžnika v zadnjih dveh letih ter negativne finančne kazalnike, ki nazorno kažejo na insolventnost dolžnika, je ustrezno obrazložilo svojo odločitev. Zato pritožnica ne more uspeti s povsem posplošenimi pritožbeni očitki o podanih kršitvah njenih ustavno zagotovljenih pravic do izjave in zasebne lastnine, saj do očitanih kršitev v obravnavanem primeru ni prišlo.

9S tem so se pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene. Ker niso podani niti ostali razlogi, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

-------------------------------

¹ Tako tudi sklep VSL Cst 492/2018, Cst 58/2019 in Cst 163/2021.