VSRS Sklep Cp 37/2022

I. Pritožba se zavrže.

II. Prvo tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve tega sklepa povrniti tožeči stranki njene pritožbene stroške v znesku 391,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnikov za varstvo posesti, s katerim so zahtevali od sodišča, da ugotovi motenje posesti in tožencu naloži odstranitev pregrade - ograje s plastično mrežo, osebni avtomobil in vse morebitne druge stvari s parcele 1470/7 k. o. ... in s severovzhodnega dela parcele 634 k. o. ... ter tožnikom zagotovi prosto in neovirano uporabo ceste na obeh parcelah za hojo in vožnjo z vsemi vozili. Zavrnilo je tudi zahtevek tožnikov za prepoved takih ali podobnih motilnih ravnanj v bodoče. Ugodilo je ugovoru toženca zoper 11. 6. 2019 izdano začasno odredbo, jo razveljavilo in predlog tožnikov zavrglo. Odločilo je tudi o stroških postopka, po temelju glede na uspeh.

2Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnikov ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (I. točka izreka). Odločilo je tudi o stroških postopka.

3Zoper sklep sodišča druge stopnje je pritožbo vložil prvi toženec.

4V pritožbi navaja, da ne obstoji podlaga, po kateri bi sodišče druge stopnje smelo razveljaviti prvostopenjski sklep in zadevo vrniti v ponovno odločanje. Nepremičnina toženca predstavlja javno cesto in je v funkciji javnega dobra. Tožba tožnikov ima tako pomanjkljivost, da je nesklepčna, saj na javni cesti ni posestnega varstva.

5Pritožba ni dovoljena.

6Člen 357.a Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ureja pritožbo zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe. Cilj navedenega pravnega sredstva je zagotoviti učinkovito sredstvo zoper procesno ravnanje sodišča druge stopnje, s katerim to ne odloči dokončno o zadevi, četudi bi to glede na procesne okoliščine primera lahko storilo.

7Obravnavana zadeva oziroma obravnavan procesni položaj se ne prilega prvemu odstavku 357. a člena ZPP. Višje sodišče v Ljubljani namreč kot pritožbeno sodišče ni razveljavilo sodbe sodišča prve stopnje, temveč je razveljavilo sklep sodišča prve stopnje. Pritožbeno sodišče postopka torej ni vodilo v skladu z določbami 25. poglavja ZPP, ki se nanašajo na pritožbo zoper sodbo (333. - 362. člen ZPP), marveč v skladu s procesnimi določbami, ki urejajo pritožbo zoper sklep (363. - 366. a člen ZPP).

8Procesna pooblastila pritožbenega sodišča v enem in drugem primeru niso enaka. Zakon v primeru pritožbe zoper sklep tako npr. ne predvideva, da bi moralo pritožbeno sodišče opraviti pritožbeno obravnavo ter tudi ne zamejuje možnosti pritožbenega sodišča, da odločbo sodišča prve stopnje razveljavi. Točka 3 365. člena ZPP pritožbeno sodišče pooblašča, da sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

9Zaradi različnosti procesnih položajev prvi odstavek 357. a člena ZPP pritožbo zoper razveljavitveni sklep omejuje le na primere, ko višje sodišče s sklepom razveljavi sodbo sodišča prve stopnje – in ne vključuje tudi primerov, kakršen je obravnavani.¹

10Ker torej pritožba tožene stranke ni dovoljena, jo je Vrhovno sodišče zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).

11Na podlagi določbe prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP prvo tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške, tožeči pa mora povrniti njene pritožbene stroške. Ti skupno znašajo 391,99 EUR, kar vključuje stroške za sestavo odgovora na pritožbo, materialne stroške v višini 2% ter 22 % DDV.

¹ Gl. sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. 4/2022 z dne 16. 2. 2022.