VSL Sodba II Cp 65/2023

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se glasi:

„1. Tožena stranka je dolžna najkasneje v roku 48 ur na spletni strani TV X. po pravnomočnosti sodbe brez sprememb in dopolnitev objaviti naslednji popravek tožeče stranke:

„Popravek prispevka, objavljenega dne 14. 10. 2022 na spletnem portalu TV X.

V zvezi z zapisi v članku „(Video) Ostal je skoraj brez besed! Tako je A. A. jecljal in se sprenevedal ob očitkih o nepravilnostih na D. zvezi!“, kjer se med drugim zatrjuje, da naj bi obstajal zapisnik, v katerem je zapisano, da je A. A. obljubil sponzorsko pogodbo (C.), če bo izvoljen, kot tudi, da je Inšpektorat za šolstvo in šport ugotovil nenamensko porabo javnih sredstev, D. zveza pa naj bi izgubila tožbo proti TV X. v zvezi s poročanjem o tem, poudarjamo:

Nič od navedenega ni resnično. Nobena inšpekcijska odločba (čeprav je inšpekcij bilo res veliko), iz katere bi izhajalo, da so bila javna sredstva porabljena nenamensko, ne obstaja. Nasprotno, iz odločb Inšpektorata RS za šolstvo in šport št. 0618-50/2020-18 z dne 3. 6. 2021 in sklep Inšpektorata RS za šolstvo in šport št. 0618-36/2021-7 z dne 27. 1. 2022 ter zapisnikov kontrolnih pregledov Fundacije za šport z dne 13. 12. 2021, izhaja, da nepravilnosti pri namenski porabi javnih sredstev v D. zveze nikoli ni bilo. Vsi navedeni dokumenti so uredništvu bili dostavljeni večkrat.

D. zveza je res tožila odgovornega urednika TV X., tožbe pa ni izgubila, kot se to neresnično zatrjuje v članku, temveč je s tožbenim zahtevkom v celoti uspela (tako po vsebini, kot stroškovno). Kot rezultat sodne zmage, je bil popravek objavljen na spletni strani TV X. dne 15. 11. 2021 na spletni povezavi https://tvx.si/slovenija/popravek-yyy/. Kasneje pa še eden na spletni povezavi https://tvx.si/slovenija/popravek-volivci-pozor.../.

Lahko potrdimo, da so izjave A. A. v oddaji B., kot jih navaja članek, resnične. Nobenega zapisnika, ki bo dokazoval nasprotno, ni. Sponzorsko pogodbo s C. je sklenilo prejšnje vodstvo, A. A. pri tem ni v ničemer sodeloval in tudi nikoli pogojeval svoje izvolitve s to pogodbo.

2. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki pravdne stroške v znesku 956,98 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.“

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 564,99 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

1Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za objavo popravka z vsebino, kot je razvidna iz I. točke izreka izpodbijane sodbe. Tožeči stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 835,86 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2Zoper sodbo se pritožuje tožnica, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijano sodbo tako, da ugodi tožbenemu zahtevku. Navaja, da je prvo sodišče zavrnilo objavo popravka izključno zaradi zahteve po objavi, da ne obstaja zapisnik, v katerem naj bi bilo zapisano, da je A. A. pogojeval sponzorsko pogodbo C. s svojo izvolitvijo. Tožnica se ne strinja s pravno presojo izpodbijane sodbe. Ta je tudi v nasprotju s kriteriji, ki si jih je kot lastne postavilo prvo sodišče prav v izpodbijani sodbi. V pritožbi podaja analizo vsebine objavljenega prispevka. Tožnica v zahtevku za objavo popravka brani le sebe, v zahtevi za objavo popravka pa ni posegala v dejstvo, da je bila oddaja na TV Y. predvolilna ter da je A. A. kandidiral za predsednika republike. Iz spornega prispevka izhaja informacija, da v zapisniku piše, da je A. A. obljubil sponzorsko pogodbo, če bo izvoljen. Objavljeni odgovori A. A. v ničemer ne govorijo o tem, da takšen zapisnik ne obstoji, saj je odgovoril le to, da ne ve, o čem govori voditeljica in da donatorske pogodbe ni on podpisal. Sporni članek sporoča javnosti, da je šlo za dogovorjen posel med D. zvezo in sponzorjem, pri tem pa za zlorabo javnega denarja v politične namene Stranke. Tudi preostala povzemanja v članku kažejo, da je bil namen avtorice spornega članka, da se A. A. prikaže kot lažnivca. Da bo to sporočilo članka še bolj podkrepljeno, pa članek zaključuje še s trditvijo o ostalih nepravilnostih v D. zvezi v času A. A. predsedovanja. Trditev izpodbijane sodbe, da zahteva po objavi popravka, da ne obstaja zapisnik D. zveze, ki bi dokazoval, da je A. A. pogojeval svojo izvolitev s sklenitvijo sponzorske pogodbe s C., ni zanikanje trditev članka in tudi ne nasprotno dejstvo, saj naj bi to v članku že bilo zapisano kot A. A. izjava, preprosto ne drži. V spornem članku ni nikjer navedeno, da takšnega zapisnika ni, nasprotno, zatrjuje se, da obstoji. Zato je informacija tožnice o tem, da takšen zapisnik ne obstaja, nasprotno dejstvo. Nasprotno dejstvo je tudi to, da A. A. ni lagal in da pri sklepanju pogodbe s C. v resnici ni sodeloval. Tožnica skuša s tem braniti svoj ugled in svojo javno percepcijo, pri čemer bi javno obveljana podoba, po kateri se pri tožnici predsedniške funkcije kupuje, tožnici izrazito škodila. Zato je zgrešena ocena prvega sodišča, da ne gre za zanikanje navedb v obvestilu in za navajanje oziroma prikazovanje drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin. Sklicuje se na sodbo pritožbenega sodišča II Cp 1774/2021, v kateri je pritožbeno sodišče ugotovilo, da čeprav na prvi pogled prva dva stavka v zahtevanem popravku nista neposredno povezana z vsebino spornih prispevkov, se na njih vsebinsko nanašata. Upoštevati je treba tudi podton v pisanju o delovanju tožnice. Zgolj iz besedne zveze, da so v spornem članku navedene A. A. izjave resnične, bi se mogoče dalo razbrati, da v tem delu zahteva za objavo popravka ne prinaša ničesar novega. Takšna presoja pa bi bila napačna in iztrgana iz konteksta celotnega popravka, predvsem pa bi zanemarila dejstvo, da četudi je A. A. podal nekaj trditev, je povsem očitno, da sporni članek le-te ne le navaja, ampak jih z lastnim komentarjem in navajanjem izjav drugih udeležencev oddaje povsem razvrednoti oziroma kvalificira kot lažne. Takšno je sporočilo spornega članka. Prav zato je tožnica štela za pomembno, da poudari, da so objavljene A. A. izjave, ki se nanašajo na tožnico, resnične, ne pa lažne.

3Toženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4Pritožba je utemeljena.

5Pri ugotavljanju, ali zahtevani popravek ustreza zakonskim kriterijem ali ne, je treba upoštevati zlasti namen pravice do popravka. Z objavo zahtevanega popravka tožnik dobi možnost, da je slišan, javnost pa dobi možnost, da sliši obe strani ter si nato sama oblikuje mnenje o objavljenem obvestilu. Presoja ustreznosti vsebine popravka, da doseže svoj namen, je povezana z vsebino objavljenega obvestila oziroma njegovo sporočilnostjo, na to presojo pa vplivajo vse okoliščine posameznega primera. Pri popravku gre za to, da ima prizadeta oseba pravico uveljavljati, da je objavljeno obvestilo (oziroma njegov del) napačno ter je poseglo v njeno pravico ali interes, in da zato predstavi razloge.

6Prvo sodišče je vsebino zahtevanega popravka razdelilo v tri vsebinske sklope glede na navedbe v objavljenem prispevku: o obstoju zapisnika in njegovi vsebini v zvezi s sponzorsko pogodbo, o ugotovljeni nenamenski porabi javnih sredstev pri tožnici ter o izgubljeni tožbi tožnice proti TV X. (točke a, b in c v 10. točki obrazložitve izpodbijane sodbe). Presodilo je, da je podan odklonilni razlog po 2. alineji prvega odstavka 31. člena Zakona o medijih (ZMed) za zadnji odstavek zahtevanega popravka, ki se nanaša na vsebinski sklop v zvezi z zapisnikom (točka a). Ker naj ta del zahtevanega popravka ne bi izpolnjeval zakonskih pogojev za objavo, popravek pa je možno objaviti le v celoti, brez sprememb in dopolnitev (prvi odstavek 27. člena ZMed), je zavrnilo tožbeni zahtevek ter se ni ukvarjalo s presojo ustreznosti zakonskim pogojem za objavo za preostala sklopa zahtevanega popravka (točki b in c).

7Pritožba utemeljeno graja stališče prvega sodišča o obstoju odklonilnega razloga za objavo zahtevanega popravka. Besedila zahtevanega popravka ni mogoče presojati po posameznih stavkih (kot je to za zadnji odstavek popravka storilo prvo sodišče), ampak ga je treba obravnavati kot celoto, upoštevajoč vse okoliščine primera. Pritožbeno sodišče meni, da je prvi stavek zadnjega odstavka neločljivo povezan z njegovim drugim in tretjim stavkom ter skupaj bistveno dopolnjujejo navedbe v objavljenem prispevku, ki se tičejo prvega vsebinskega sklopa popravka (v zvezi z zapisnikom – točka a na 7. strani izpodbijane sodbe).

8Objavljeni prispevek komentira nastop A. A. v oddaji B. na predvolilnem soočenju predsedniških kandidatov, pri čemer že v naslovu prispevka navaja njegovo jecljanje in sprenevedanje ob očitkih o nepravilnostih pri tožnici, kateri je predsedoval (do 22. 9. 2022, ko je odstopil s tega položaja). Ti očitki niso leteli le na A. A., ampak so v slabo luč postavljali tudi tožnico, da se je z javnim denarjem kupila izvolitev A. A. za njenega predsednika. Na opozorilo voditeljice oddaje, da je v zapisniku (tožnice o njenem volilnem občnem zboru, na katerem se je volilo njenega predsednika) pisalo, da je obljubil sponzorsko pogodbo (s C.), če bo A. A. izvoljen, avtor objavljenega prispevka navaja A. A. besede: „Nisem jaz tega rekel“, „ne vem, o čem govorite“, „donatorske pogodbe nisem jaz podpisal“ kot njegove brezupne poskuse izmikanja. Prispevek navaja, da je šlo za dogovorjen posel med tožnico in sponzorjem o podpisu sponzorske pogodbe v primeru izvolitve vodstva, kar piše (po besedah voditeljice oddaje) v zapisniku, ter da A. A. ni znal odgovoriti, ali gre za zlorabo javnega denarja v politične namene Stranke. Avtor objavljenega prispevka je nato dodal svoj komentar, da je „bilo čisto vsakemu jasno, da A. A. ne govori resnice“. Na koncu prispevka avtor spomni (kar se nanaša na vsebinska sklopa popravka v točkah b in c) na ostale nepravilnosti pri tožnici v času predsedovanja A. A., o čemer „smo veliko poročali, si nakopali tudi tožbo, ki jo je D. zveza izgubila, Inšpektorat za šolstvo in šport pa je ugotovil nenamensko porabo javnih sredstev ter o tem obvestil policijo in finančno upravo“.

9Povzeta vsebina objavljenega prispevka po svojem pomenu bolj ali manj odkrito namiguje tudi na domnevno nezakonito delovanje tožnice kot krovne organizacije v državi na področju šahovske dejavnosti, kar je pomenilo poseg v njeno dobro ime in ugled (toženčeva trditev, da ni bila prizadeta pravica ali interes tožnice, zato ni utemeljena). V zvezi z navedenimi A. A. izjavami je avtor prispevka s svojim komentarjem, da A. A. ne govori resnice, „med vrsticami“ napadel tudi tožnico, kot udeleženko pri zlorabi javnih sredstev. Na odkrit očitek A. A., da ne govori resnice, kar je, kot že povedano, vrglo slabo luč tudi nanjo, je tožnica v zadnjem odstavku popravka v prvem stavku najprej odgovorila na ta očitek s trditvijo, da so izjave A. A. v oddaji B., kot jih navaja objavljeni članek, resnične (sama v oddaji ni sodelovala), z nadaljnjima stavkoma tega odstavka pa je navedla druga in nasprotna dejstva, s katerimi je z namenom spodbijanja bistveno dopolnila navedbe v objavljenem prispevku. Z navedbo „Nobenega zapisnika, ki bo dokazoval nasprotno, ni“ tožnica v zvezi z izjavami A. A., ki jih omenja objavljeni prispevek, jasno meri na to, da noben zapisnik ne vsebuje njegove izjave, da je obljubil sponzorsko pogodbo, če bo izvoljen. V zaključnem stavku zadnjega odstavka popravka pa je tožnica navedla, da je sponzorsko pogodbo s C. sklenilo prejšnje vodstvo (tožnice), da A. A. pri tem ni v ničemer sodeloval in tudi nikoli ni pogojeval svoje izvolitve s to pogodbo.

10S tem delom popravka je tožnica zanikala (njeno zanikanje se nanaša na nosilno navedbo prispevka, da A. A. ni govoril resnice) oziroma popravljala zatrjevane napačne navedbe v prispevku (popravek v ožjem smislu) ter navedla druga oziroma nasprotna dejstva v pomenu četrtega odstavka 26. člena ZMed (popravek v širšem smislu). Drugačna ugotovitev prvega sodišča in materialnopravna presoja, da je podan odklonilni razlog iz 2. alineje prvega odstavka 31. člena ZMed, sta zato zmotni. Bistvo pravice do popravka je, „da se sliši druga stran“, dialog pri prispevku in popravku pa mora biti ustrezno vsebinski, da lahko pri javnosti doseže svoj namen, pri čemer ni pomembno, katere trditve so resnične in ali so zatrjevana dejstva v popravku sposobna ovreči dejstva v prispevku (sodba VS RS II Ips 69/2021). Zahtevani popravek vsemu temu ustreza, saj je v celoti vsebinski ter ne predstavlja golega zanikanja posameznih navedb v prispevku.

11Tožnica je s popravkom zajela tudi vsebinska sklopa v točkah b in c (10. točka obrazložitve izpodbijane sodbe). V objavljenem prispevku je navedena trditev, da je Inšpektorat za šolstvo in šport ugotovil nenamensko porabo javnih sredstev ter o tem obvestil policijo in finančno upravo, ta nepravilnost pri tožnici pa sega v čas, ko ji je predsedoval A. A. Tožnica v zahtevanem popravku zanika tudi to trditev. Navedla je tudi, da ne obstaja nobena odločba o nenamenski porabi javnih sredstev in da iz odločb inšpekcijskih organov (ki jih citira) izhaja, da nepravilnosti pri namenski porabi javnih sredstev pri tožnici nikoli ni bilo, pri čemer je te odločbe tožnica večkrat dostavila tožencu. Glede trditve o izgubljeni tožbi (zaradi objave popravka) pa je tožnica v zahtevanem popravku navedla, da tožbe zoper odgovornega urednika TV X. ni izgubila, kot se neresnično zatrjuje v objavljenem prispevku, ampak je s tožbenim zahtevkom uspela, popravek kot rezultat sodne zmage pa je bil tudi objavljen na spletnih straneh TV X.

12Iz dokaznih listin v spisu izhaja (kar priznava tudi toženec), da je sodišče prve stopnje v zadevi med istima pravdnima strankama IV P 964/2021 (zaradi objave popravka) zavrnilo tožbeni zahtevek, pritožbeno sodišče pa je pritožbi tožnice ugodilo in spremenilo izpodbijano sodbo tako, da je ugodilo tožbenemu zahtevku za objavo popravka; toženčevo revizijo je Vrhovno sodišče RS zavrnilo (sodba II Cp 1774/2021 in sodba II Ips 3/2022). Zahtevani popravek tudi v tem delu izpolnjuje pogoje za objavo, saj je z objavljenim prispevkom tudi v tem delu prizadeta pravica tožnice (njeno dobro ime in ugled) oziroma njen interes (prvi odstavek 26. člen ZMed). Glede na naravo medija (spletna objava) in dolžino prispevka zahtevani popravek v tem delu ni nesorazmerno daljši od objavljenega prispevka v tem delu, saj že po naravi stvari same v obravnavanem primeru krajšega popravka od zahtevanega (ob tem, da ne izgubi na svoji sporočilnosti) niti ni mogoče oblikovati.

13Toženec je predlagal svoje zaslišanje. Izvedba tega dokaza ni bila potrebna (prvo sodišče je zato utemeljeno zavrnilo njegovo izvedbo), ker gre za neprimeren dokaz, saj lahko sodišče (tudi) v obravnavanem primeru ugotovi vsa odločilna dejstva že na podlagi izvedenih listinskih dokazov, in sicer s presojo vsebine objavljenega prispevka in zahtevanega popravka.

14Glede na povedano ne obstajajo odklonilni razlogi (prvi odstavek 31. člena ZMed), zato so izpolnjeni pogoji za objavo popravka. Pritožbeno sodišče je zato spremenilo izpodbijano sodbo tako, da je v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku (2. in 3. alineja 358. člena ZPP).

15Sprememba odločitve o glavni stvari je narekovala tudi spremembo stroškovne odločitve. Toženec je dolžan povrniti tožnici pravdne stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP). Ti so odmerjeni v skladu z Odvetniško tarifo in Zakonom o sodnih taksah. Njihova odmera za postopek pred prvim sodiščem (v znesku 956,98 EUR) je po višini razvidna iz priznanih postavk stroškovnika tožnice v njeni pripravljalni vlogi (l. št. 26). Toženec je dolžan povrniti tožnici tudi stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena in drugi odstavek 165. člena ZPP). Njihova odmera (v znesku 564,99 EUR) je razvidna iz priznanih postavk stroškovnika v pritožbi (za sestavo pritožbe pripada tožnici nagrada v višini 375 točk, ne pa 450 točk, kot je zahtevala). V primeru zamude s plačilom je toženec dolžan plačati tudi zakonske zamudne obresti.