VSC Sodba PRp 183/2022

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanih delih potrdi.

II. A. A. je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 75,00 EUR v roku in na način, kot bo določeno v plačilnem nalogu, ki ga bo poslal prekrškovni organ.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo ob uradnem preizkusu vloženih zahtev za sodno varstvo pravne osebe C. d.o.o., ... in odgovorne osebe A. A. zoper določbo o prekršku Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 71011-4126/2020-6 z dne 12. 3. 2021 izpodbijano določbo delno spremenilo v delu, ki se nanaša na izrečeno sankcijo za pravno osebo tako, da se pravni osebi C. d.o.o., ... globa ne izreče, sicer pa je zahtevi za sodno varstvo pravne osebe in odgovorne osebe pravne osebe zavrnilo kot neutemeljeni (I. točka izreka) ter odločilo, da se sodna taksa za pravno osebo ne določi, odgovorna oseba pravne osebe pa je dolžna plačati stroške postopka, in sicer sodno takso v višini 50,00 EUR, v roku 15 dni po pravnomočnosti te sodbe, sicer se prisilno izterja (II. točka izreka).

2Zoper sodbo se pritožuje odgovorna oseba pravne osebe po zagovorniku zaradi bistvene kršitve določil postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter odločitve o sankciji po 1., 2. in 4. točki 154. člena ZP-1. Predlaga, da se izpodbijana sodba odpravi.

3Pritožba ni utemeljena.

4Uvodoma je poudariti, da glede na vsebino pritožbe ter vlagatelja pritožbe, sodišče druge stopnje šteje, da se odgovorna oseba pravne osebe pritožuje le zoper zanj neugoden del odločitve sodišča prve stopnje, to je zoper zavrnitev njegove zahtev za sodno varstvo v delu I. točke izreka ter naložitev sodne takse v plačilo (del II. točke izreka).

5Prekrškovni organ je v predmetni zadevi z odločbo o prekršku z dne 17. 2. 2021 pritožniku očital storitev prekrška po 2. alineji prvega odstavka 23. člena ZPZDC-1, ker je kot odgovorna oseba pravne osebe omogočil B. B. da je v obdobju od dne 14. 2. 20202 do dne 16. 2. 2020 opravljal delo voznika taxija na podlagi sklenjene pogodbe o začasnem preizkusnem delu z dne 13. 2. 2020, sklenjene za obdobje 13. 2. 2020 do 16. 2. 2020, vendar ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja, in sicer za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni v skladu z zakoni, ki urejajo obvezna socialna zavarovanja, kar pomeni, da je bil zaposlen na črno in je tako kršil določila druge alineje prvega odstavka 5. člena ZPDZC-1 ter storil prekršek po drugi alineje prvega odstavka 23. člena ZPDZC-1.

6Tako iz podatkov spisa kot iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da je prekrškovni organ pravni osebi in odgovorni osebi pravne osebe pred izdajo odločbe o prekršku poslal obvestilo o prekršku s pozivom na izjavo, v katerem ju je poučil, da morata v izjavi navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist, ker jih sicer v postopku ne bosta mogla več uveljavljati, vendar izjave nista podala.

7Kot izhaja iz razlogov sodišča prve stopnje, je odgovorna oseba pravne osebe v zahtevi za sodno varstvo (ZSV) pritrdila ugotovitvam iz odločbe o prekršku, da je B. B. 16. 2. 20202 vozil taxi vozilo, last pravne osebe ter da je delo opravljal na podlagi pogodbe o začasnem poskusnem delu, ki je bila sklenjena za obdobje od 13. 2. 2020 do 16. 2. 2020, vendar je zatrjevala, da so se v zvezi s poskusnim delom odločili za volontersko pripravništvo v smislu 124. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), pri tem pa je bilo odgovorni osebi pravne osebe pojasnjeno, da v tem primeru prijava delavca, ki je upokojenec, ni potrebna.

8Sodišče prve stopnje je kot nesporno ugotovilo:

- da je v očitanem obdobju B. B. opravljal delo voznika taksija v okviru registrirane dejavnosti pravne osebe, v njenem imenu in za njen račun ter v korist in s sredstvi pravne osebe,

- da je imel v tem obdobju s pravno osebo sklenjeno pogodbo o začasnem poskusnem delu z dne 12. 2. 2020, s katero naj bi se dogovoril za volontersko pripravništvo,

- da je bilo pravni in odgovorni osebi pojasnjeno, da v takem primeru prijava delavca ni potrebna.

9Svojo odločitev je sodišče prve stopnje oprlo na zgoraj navedena nesporna dejstva in kot izpostavlja pritožba, odgovorne osebe pravne osebe ni zaslišalo.

Četrti odstavek 65. člena ZP-1 določa, da sodišče ponovi ali dopolni dokazni postopek po pravilih rednega sodnega postopka če spozna, da dejansko stanje ni popolno ali pravilno ugotovljeno. Ker so bila dejstva, na katerih temelji odločitev sodišča prve stopnje nesporna, saj jih ZSV ni problematizirala, kršitev četrtega odstavka 65. člena ZP-1 ni podana. Poleg tega pritožba niti ne zatrjuje, kako bi lahko pritožbeno izpostavljeno dejstvo, da sodišče prve stopnje pred izdajo svoje odločbe odgovorno osebo pravne osebe in priče B. B. ni zaslišalo, sploh vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost izpodbijane sodbe. Očitek relativne bistvene kršitve določb postopka po drugem odstavku 155. člena ZP-1 je vsled temu podan neutemeljeno.

10Druga alineja prvega odstavka 5. člena ZPDZC-1 določa, da se za delo na črno šteje, če delodajalec omogoči delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo, oziroma ki ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja.

Skladno z določbo 8. točke 17. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) so za poškodbo pri delu in poklicno bolezen zavarovani tudi volonterji.

Pravilni so vsled temu razlogi sodišča prve stopnje, da je ne glede na to, ali je šlo za poskusno delo ali za opravljanje volonterskega pripravništva, bila obveznost pravne osebe, da ga prijavi v obvezna socialna zavarovanja, konkretno v zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni.

11Ker sodišče druge stopnje pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, da sklicevanje odgovorne osebe pravne osebe, ki je bila v času storitve prekrška direktor in zakoniti zastopnik pravne osebe, na zmotno prepričanje, da prijava delavca v primeru poskusnega dela oziroma opravljanja volonterskega pripravništva v zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni ni potrebna, ni mogoče upoštevati, saj je direktor pravne osebe dolžan poznati zakonodajo, ki se nanaša na sklepanje delovnih razmerij oziroma opravljanje dela pri pridobitni dejavnosti pravne osebe in v zvezi s tem povezanih drugih zakonskih obveznosti, so pritožbeni očitki, da je bilo zaslišanje potrebno za pravilno odločitev v smislu zagotavljanja načela materialne resnice, neutemeljeni.

12Neutemeljeno pa je izpodbijana tudi pritožniku določena sankcija, globa 500,00 EUR. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje namreč izhaja, da je bila pravna oseba v obdobju od 3. 4. 2019 do 4. 3. 2020 že trikrat pravnomočno kaznovana zaradi prekrškov po plačilnih nalogih FURS-1. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, slabo premoženjsko stanje oziroma dejstvo, da je pravna oseba po ugotovljenih nepravilnostih s strani inšpektorja B. B. prijavila v zavarovanje za primer poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, ne more biti posebna olajševalna okoliščina za izrek sankcije pod najnižjo predpisano mejo, drugih posebnih olajševalnih okoliščin pa niti spisovni podatki ne izkazujejo, niti jih ne zatrjuje pritožba.

13Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zagovornika storilca kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo prvostopenjskega sodišča potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

14Ker storilec s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 in tar. št. 8132 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) odločilo, da je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v višini 75,00 EUR, k plačilu katere ga bo pozvalo sodišče prve stopnje.