VSL Sklep Cst 44/2023

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Dolžnik se pritožuje zoper sklep prvostopenjskega sodišča, da se njegov predlog za odpust obveznosti zavrne.

2Pritožba ni utemeljena.

3Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) določa v četrtem odstavku 407. člena, da mora sodišče, preden izda sklep o odpustu obveznosti, po uradni dolžnost preveriti, ali obstaja ovira za odpust iz 1. točke drugega odstavka 399. člena tega zakona. Po tej točki odpust obveznosti ni dovoljen, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, razen če je ta obsodba do poteka preizkusnega obdobja že izbrisana iz kazenske evidence ali če se do poteka preizkusnega obdobja izpolnijo pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno vpogledalo v kazensko evidenco za dolžnika. Presodilo je, da je v pritožnikovem primeru navedena ovira podana.

4Ta presoja je bila pravilna. Iz potrdila Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije z dne 8. 12. 2022 izhaja, da je bil dolžnik v Zvezni republiki Nemčiji 18. 3. 2019 pravnomočno kaznovan s kaznijo zapora dveh let in šest mesecev za kaznivo dejanje, ki je po Prilogi A Sklepa Sveta 2008/316/PNZ z dne 6. aprila 2009 o vzpostavitvi Evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (ECRIS) na podlagi člena 11 Okvirnega sklepa 2009/315/PNZ (Uradni list Evropske unije L 93/33 z dne 7. 4. 2009) razvrščeno pod oznako 0701 00 Kazniva dejanja v zvezi z nezakonito trgovino s prepovedanimi drogami, psihotropnimi snovmi in predhodnimi sestavinami, ki niso izključno za osebno uporabo storilcev, pri čemer ta trgovina zajema uvoz, izvoz, pridobitev, prodajo, dobavo, premik ali prevoz. Kot je bilo pojasnjeno npr. v 6. točki sklepa Višjega sodišča v Ljubljani Cst 152/2018 z dne 3. 4. 2018, gre pri kaznivem dejanju neupravičenega prometa z mamili po ustaljeni sodni praksi za tako kaznivo dejanje, ki spada pod 1. točko drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, saj je eden od zakonskih znakov neupravičen promet s prepovedanimi drogami, torej gre za kaznivo dejanje z elementom pridobivanja protipravne premoženjske koristi.

5Da bi bilo v njegovem primeru izjemoma drugače, pritožnik ni navajal niti ni predložil dokazil (kazenske sodbe), da bi bil mogoč kakšen drugačen zaključek. Edini pritožbeni razlog je bilo pritožnikovo smiselno nasprotovanje, da bi bil kdaj obsojen v Republiki Sloveniji, kar sodeč po podatkih navedenega potrdila iz kazenske evidence drži, a glede na zgoraj povedano ni odločilno.

6Sodišče prve stopnje pa ni z ničimer utemeljilo presoje, ki mu jo še nalaga 1. točka drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, tj. ali bi bili do poteka preizkusnega obdobja (v pritožnikovem primeru v dveh letih od postopka odpusta obveznosti, ki se je začel 8. 12. 2020) izpolnjeni pogoji za izbris pritožnikove obsodbe iz kazenske evidence na podlagi zakonske rehabilitacije. To pomanjkljivost prvostopenjskega sklepa odpravlja sodišče druge stopnje (prvi odstavek 354. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, ZPP, uporabljena smiselno po napotilu iz prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP).

7Kot je bilo med drugim pojasnjeno v sodbah Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 57781/2019 z dne 9. 9. 2021 (14.–17. točka obrazložitve) in Višjega sodišča v Ljubljani III Kp 40395/2020 z dne 3. 9. 2021 (13. in 14. točka obrazložitve), sta bila zgoraj navedena sklepa Sveta Evropske Unije v naš pravni red implementirana z Zakonom o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evro­pske Unije (ZSKZDČEU-1). Po prvem odstavku 225. člena tega zakona si pristojni organi Republike Slovenije in drugih držav članic neposredno izmenjujejo podatke iz evidenc podatkov o pravnomočnih kazenskih obsodbah in posledicah teh obsodb, tako da lahko zakonito in učinkovito ukrepajo ali odločajo glede pravic ali obveznosti določenih posameznikov, katerih vpisi so vsebovani v kazenski evidenci, zlasti na področjih začasne ali trajne izgube njihovih določenih pravic ali izvrševanja obveznosti posameznikov. Za takšen primer gre tudi v tej zadevi.

8Kot je bilo še pojasnjeno v navedenih sodbah, enotno kazensko evidenco za državljane člane Evropske unije vodi država, katere državljan je obsojenec. Ta je tudi pristojna za posredovanje vseh podatkov iz kazenske evidence. Vendar pa ta ni pristojna za izbris tistih obsodb iz kazenske evidence, ki so bile izrečene v tujini. O izbrisu obsodbe odloča država, v kateri je bila kazenska sankcija izrečena. Če ta odloči, da je kazen izbrisana, je država državljanstva dolžna iz kazenske evidence izbrisati podatek o predhodni obsodbi v tujini. Povedano drugače, za državljana Slovenije se podatek o njegovi predkaznovanosti v vseh državah članicah Evropske unije vodi v Republiki Sloveniji. Vendar pa se po pravilih iz 82. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) podatki iz kazenske evidence brišejo samo za obsodbe, izrečene v Republiki Sloveniji. Predhodne obsodbe, izrečene v drugi državi članici Evropske unije, pa se izbrišejo na podlagi odločbe države, kjer je bila kazen izrečena. Če ta država odloči o izbrisu kazni iz kazenske evidence, je naša država to kazen dolžna izbrisati, ne glede na določbe 82. člena KZ-1.

9Podobno, kot je pojasnilo višje sodišče v drugi od zgoraj navedenih sodb, je tudi po presoji sodišča druge stopnje v tej zadevi treba ob upoštevanju, prvič, načela zaupanja, ki velja med državami članicami Evropske Unije, in drugič, 3. točke 4. člena sklepa Sveta 2008/315/PNZ, ki določa obveznost države izreka obsodbe, da nemudoma pošlje osrednjemu organu države članice državljanstva (po 226. členu ZSKZDČEU-1 je to Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije) informacije o naknadni spremembi ali izbrisu informacij iz kazenske evidence, zaupati Zvezni republiki Nemčiji, da so v kazenskem listu navedene zgolj obsodbe, ki po njenem pravu še niso bile izbrisane. To pomeni, da potrdilo ministrstva za pravosodje, ki je bilo izdano 8. 12. 2022, kar je tudi datum konca preizkusnega obdobja za pritožnika, dokazuje tudi to, da do poteka preizkusnega obdobja niso bili izpolnjeni pogoji za izbris njegove obsodbe iz kazenske evidence na podlagi zakonske rehabilitacije (po merodajnem nemškem pravu).

10Prvostopenjski sklep je torej pravilen, sodišče druge stopnje pa po tem, ko je odpravilo pravkar navedeno kršitev sodišča prve stopnje, drugih njegovih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, ni našlo, edina pritožbena graja pa ni bila utemeljena (350. v zvezi s 366. členom ZPP ter prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).