225. člen ZSKZDČEU-1
Namen izmenjave podatkov iz kazenskih evidenc med državami članicami
(1)Pristojni organi Republike Slovenije in drugih držav članic si neposredno izmenjujejo podatke iz kazenskih evidenc, tako da lahko državni organi ali nosilci javnih pooblastil Republike Slovenije in organi javnih oblasti držav članic zakonito in učinkovito ukrepajo ali odločajo glede pravic ali obveznosti določenih posameznikov, katerih vpisi so vsebovani v kazenski evidenci, zlasti na področjih začasne ali trajne izgube njihovih določenih pravic ali izvrševanja obveznosti posameznikov.
(2)Podatki, ki se izmenjujejo ali drugače obdelujejo po V. delu tega zakona, se lahko na podlagi zahteve posameznika, na katerega se nanašajo, obdelujejo tudi za potrebe izvrševanja ali varstva njegovih pravic in obveznosti, zlasti s področja njegove zaposlitve.
- VSL Sklep Cst 157/2024Višje sodišče v Ljubljani · 2024
Ker sta obsodbi vpisani v kazensko evidenco in še nista izbrisani, je na dolžniku trditveno in dokazno breme, da izkaže, da kljub temu ni ovir za odpust obveznosti. Stečajno sodišče namreč po uradni dolžnosti pridobi zgolj podatke za stečajnega dolžnika iz kazenske evidence (prvi odstavek 400. člena ZFPPIPP). Glede na podatke iz kazenske evidence pa nato sodišče presoja le potek časa za izbris obsodbe iz kazenske evidence po 82. členu KZ-1 (prvi odstavek 400. člena ZFPPIPP in smiselna uporaba splošnega pravila o uporabi prava za pravne posledice postopka zaradi insolventnosti po 479. členu ZFPPIPP). Stečajni dolžnik pa lahko izkaže, da ni ovir za odpust obveznosti, ker se bodo do poteka preizkusnega obdobja izpolnili pogoji za izbris obsodbe po tujem pravu. Po določbi 11. točke prvega odstavka 6. člena Pravilnika o kazenskih evidencah se sicer v kazenske evidence vpisuje tudi podatke o izvršeni kazni ali vzgojnem ukrepu. Vendar za državljane Republike Slovenije in pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji, ki so jim kazenske sankcije izrekla tuja sodišča, ministrstvo v kazenske evidence vpisuje razpoložljive podatke (drugi odstavek 6. člena Pravilnika o kazenskih eviden
- VSL Sklep Cst 44/2023Višje sodišče v Ljubljani · 2023
Ob upoštevanju, prvič, načela zaupanja, ki velja med državami članicami Evropske Unije, in drugič, 3. točke 4. člena sklepa Sveta 2008/315/PNZ, ki določa obveznost države izreka obsodbe, da nemudoma pošlje osrednjemu organu države članice državljanstva (po 226. členu ZSKZDČEU-1 je to Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije) informacije o naknadni spremembi ali izbrisu informacij iz kazenske evidence, je treba zaupati Zvezni republiki Nemčiji, da so v kazenskem listu navedene zgolj obsodbe, ki po njenem pravu še niso bile izbrisane. To pomeni, da potrdilo ministrstva za pravosodje dokazuje tudi to, da do poteka preizkusnega obdobja niso bili izpolnjeni pogoji za izbris pritožnikove obsodbe iz kazenske evidence na podlagi zakonske rehabilitacije (po merodajnem nemškem pravu).
- VSL Sodba III Kp 40395/2020Višje sodišče v Ljubljani · 2021
Višje sodišče ugotavlja, da je zmotno stališče zagovornika, da bi se tujcu, državljanu Evropske Unije, ki se mu v kazenskem postopku sodi v naši državi, podatek iz kazenske evidence o izreku obsodbe, ki ni bila izrečena v naši državi, izbrisal po določbah slovenskega kazenskega zakona, ker tako stališče nima pravne podlage. V spisu se nahaja kazenska evidenca za obsojenca - t. i. ECRIS, za katero je skladno s členom 11 okvirnega sklepa 2008/315/PNZ zaprosil pristojni organ Republike Slovenije. Iz kazenske evidence izhaja, da je bil obsojenec predhodno obsojen v Španiji, kar pomeni, da je za izbris kazni iz kazenske evidence za posamezno obsodbo pristojna izključno Španija. Višje sodišče ob tem še ugotavlja, da zagovornik niti ne uveljavlja, še posebej ne konkretno, da je nastopil pogoj za izbris kazni iz kazenske evidence po določbah o izbrisu, ki jih ureja Republika Španija. S tem je, ob upoštevanju načela zaupanja, ki velja med državami članicami Evropske Unije, tudi ob upoštevanju določbe 3. točke 5. člena sklepa Sveta 2008/315/PNZ, ki določa obveznost države državljanstva, da posreduje zgolj posodobljene informacije, potrebno zaupati Republiki Španiji, da so v kazenskem list
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 4. 7. 2024Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sklep Cst 157/2024Višje sodišče v Ljubljani · 4. 7. 2024besedilo 2021–2026
Ker sta obsodbi vpisani v kazensko evidenco in še nista izbrisani, je na dolžniku trditveno in dokazno breme, da izkaže, da kljub temu ni ovir za odpust obveznosti. Stečajno sodišče namreč po uradni dolžnosti pridobi zgolj podatke za stečajnega dolžnika iz kazenske evidence (prvi odstavek 400. člena ZFPPIPP). Glede na podatke iz kazenske evidence pa nato sodišče presoja le potek časa za izbris obsodbe iz kazenske evidence po 82. členu KZ-1 (prvi odstavek 400. člena ZFPPIPP in smiselna uporaba splošnega pravila o uporabi prava za pravne posledice postopka zaradi insolventnosti po 479. členu ZFPPIPP). Stečajni dolžnik pa lahko izkaže, da ni ovir za odpust obveznosti, ker se bodo do poteka preizkusnega obdobja izpolnili pogoji za izbris obsodbe po tujem pravu. Po določbi 11. točke prvega odstavka 6. člena Pravilnika o kazenskih evidencah se sicer v kazenske evidence vpisuje tudi podatke o izvršeni kazni ali vzgojnem ukrepu. Vendar za državljane Republike Slovenije in pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji, ki so jim kazenske sankcije izrekla tuja sodišča, ministrstvo v kazenske evidence vpisuje razpoložljive podatke (drugi odstavek 6. člena Pravilnika o kazenskih eviden
- VSL Sklep Cst 44/2023Višje sodišče v Ljubljani · 15. 2. 2023besedilo 2021–2026
Ob upoštevanju, prvič, načela zaupanja, ki velja med državami članicami Evropske Unije, in drugič, 3. točke 4. člena sklepa Sveta 2008/315/PNZ, ki določa obveznost države izreka obsodbe, da nemudoma pošlje osrednjemu organu države članice državljanstva (po 226. členu ZSKZDČEU-1 je to Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije) informacije o naknadni spremembi ali izbrisu informacij iz kazenske evidence, je treba zaupati Zvezni republiki Nemčiji, da so v kazenskem listu navedene zgolj obsodbe, ki po njenem pravu še niso bile izbrisane. To pomeni, da potrdilo ministrstva za pravosodje dokazuje tudi to, da do poteka preizkusnega obdobja niso bili izpolnjeni pogoji za izbris pritožnikove obsodbe iz kazenske evidence na podlagi zakonske rehabilitacije (po merodajnem nemškem pravu).
- VSL Sodba III Kp 40395/2020Višje sodišče v Ljubljani · 3. 9. 2021besedilo 2021–2026
Višje sodišče ugotavlja, da je zmotno stališče zagovornika, da bi se tujcu, državljanu Evropske Unije, ki se mu v kazenskem postopku sodi v naši državi, podatek iz kazenske evidence o izreku obsodbe, ki ni bila izrečena v naši državi, izbrisal po določbah slovenskega kazenskega zakona, ker tako stališče nima pravne podlage. V spisu se nahaja kazenska evidenca za obsojenca - t. i. ECRIS, za katero je skladno s členom 11 okvirnega sklepa 2008/315/PNZ zaprosil pristojni organ Republike Slovenije. Iz kazenske evidence izhaja, da je bil obsojenec predhodno obsojen v Španiji, kar pomeni, da je za izbris kazni iz kazenske evidence za posamezno obsodbo pristojna izključno Španija. Višje sodišče ob tem še ugotavlja, da zagovornik niti ne uveljavlja, še posebej ne konkretno, da je nastopil pogoj za izbris kazni iz kazenske evidence po določbah o izbrisu, ki jih ureja Republika Španija. S tem je, ob upoštevanju načela zaupanja, ki velja med državami članicami Evropske Unije, tudi ob upoštevanju določbe 3. točke 5. člena sklepa Sveta 2008/315/PNZ, ki določa obveznost države državljanstva, da posreduje zgolj posodobljene informacije, potrebno zaupati Republiki Španiji, da so v kazenskem list