UPRS Sodba I U 1867/2020-35

I. Tožbi se ugodi tako, da se delna odločba Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote Ljubljana št. 06122-1847/2017-305 s 25. 9. 2020 in odločba Ministrstva za okolje in prostor št. 0612-283/2017-145 s 24. 11. 2020 odpravita ter se zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 469,70EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

III. Zahtevek stranke z interesom za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Potek upravnega postopka

1Prvostopenjski organ je z delno odločbo tožniku naložil, da mora takoj po njeni vročitvi ustaviti gradnjo objekta A reciklažnega skladiščno predelovalnega poslovnega centra E. za predelavo in odstranjevanje nevarnih odpadkov, skupnih tlorisnih dimenzij 48,50 x 98,00 m, višine 12 m in etažnosti P+1, ki se nahaja na parc. št. ... 2718/26 (1. točka izreka); da mora v roku 360 dni od vročitve te odločbe na lastne stroške odstraniti nelegalne dele objekta A iz 1. točke izreka, ki so bili po požaru s 15. 5. 2017 nad temeljno talno ploščo zgrajeni na novo brez gradbenega dovoljenja in jih organ v 2. točki izreka prvostopenjske odločbe konkretno navaja. V 3. točki izreka je odločil, da se bo v primeru neizpolnitve v 1. in 2. točki izreka odrejenih obveznosti začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravil po drugih osebah ali s prisilitvijo; v 4. točki izreka, da za nelegalno gradnjo iz 1. točke izreka te odločbe veljajo prepovedi izvedbe komunalnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, vpisov in sprememb vpisov v zemljiški knjigi, njegove uporabe ali opravljanja gospodarskih ali drugih dejavnosti v njem ter promet z njim ali z zemljiščem, na katerem je in sklepanje drugih pravnih poslov; v 5. točki izreka, da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom in v 6. točki izreka, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve.

2Iz obrazložitve prvostopenjske odločbe izhaja, da je bilo v inšpekcijskem postopku ugotovljeno, da je tožnik, kot inšpekcijski zavezanec in investitor gradnje, na predhodno legalnem objektu A po požaru 15. 5. 2017 brez gradbenega dovoljenja izvedel gradbene posege, s katerimi je bil objekt delno odstranjen ter na novo zgrajen. Po končanem požaru pa po prepirčanju organa ni bilo razloga za ponovno gradnjo objekta v smislu četrtega odstavka 1. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), saj na obravnavanem območju izvorna nesreča ni bila več aktivna, ravno tako pa ni več grozila kakšna druga nesreča, ki bi bila neposredna in je ne bi bilo mogoče preprečiti ali zmanjšati njenih posledic drugače kot z gradnjo objekta.

3Drugostopenjski organ je izrek prvostopenjske odločbe v 1. točki na podlagi tožnikove pritožbe na koncu stavka spremenil tako, da je dodal konkretno, na katere dele objekta A nad temeljno ploščo se ustavitev gradnje tega objekta, naložena v 1. točki izreka prvostopenjske odločbe, nanaša. V ostalem je tožnikovo pritožbo zavrnil.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

4Tožnik se z odločitvijo ne strinja in iz vseh tožbenih razlogov po prvem odstavku 27. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) vlaga tožbo. Postopkovno uveljavlja neobrazloženost prvostopenjske in pritožbene odločbe, neizvedbo vseh predlaganih dokazov, uporabo tujega jezika pri izvedbi dejanj v postopku ter neizkazanost pravnega interesa Občine Vrhnika za udeležbo v tem postopku. Uveljavlja tudi nedopusten poseg v pravico do enakega varstva pravic, do zasebne lastnine in do svobodne gospodarske pobude. Zmotno uporabo materialnega prava ter zmotno oziroma nepopolno ugotovitev dejanskega stanja utemeljuje s trditvami, da delna rekonstrukcija nelegalnega dela objekta A po požaru predstavlja nujno gradnjo po četrtem odstavku 1. člena ZGO-1. Sodišču tako predlaga, naj prvostopenjsko odločbo odpravi, in sicer v 1. točki izreka v delu, ki ni bil spremenjen z odločbo druge stopnje, delno v 2. točki izreka ter v celoti 3., 4., 5. in 6. točko izreka in zadevo v tem obsegu vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje; podrejeno naj prvostopenjsko odločbo v zvezi z drugostopenjsko odločbo v celoti odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Hkrati zahteva povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5Toženka je sodišču posredovala upravni spis zadeve, odgovora na tožbo pa ni podala.

6Stranka z interesom v odgovoru na tožbo odgovarja na tožbene navedbe, ki jih prereka. Meni, da tožnik na spornem objektu ni izvedel delne rekonstrukcije objekta A, pač pa njegovo novogradnjo, da je bilo materialno pravo v zvezi z uporabo izjeme iz četrtega odstavka 1. člena ZGO-1 v konkretnem primeru pravilno uporabljeno, da prvostopenjski organ ni zagrešil zatrjevanih procesnih kršitev in da je bilo dejansko stanje v celoti pravilno in popolno ugotovljeno. Sodišču predlaga, naj tožbo zavrne skupaj s stroškovno posledico.

7Tožnik je vložil še dve, stranka z interesom pa eno pripravljalno vlogo, v katerih dodatno pojasnjujeta svoje navedbe, odgovarjata na navedbe nasprotne stranke in vztrajata tožnik pri tožbi, stranka z interesom pa pri odgovoru na tožbo.

Datum odločitve sodišča

8Sodišče je narok za glavno obravnavi v celoti snemalo. Sodno odločbo je izdalo po poteku pet dnevnega roka za ugovor tožnika in stranke z interesom zoper morebitne nepravilnosti prepisa zvočnega posnetka naroka za glavno obravnavo.¹ Toženka se, kljub pravilnemu vabljenju, naroka za glavno obravnavo brez opravičila ni udeležila.

Dokazni sklep

9Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo vse listine, predložene s strani strank v sodni spis, datirane do datuma izdaje drugostopenjske odločbe (to so priloge A2 do A28, A30, A31, A33, A35, A36, A38 do A41 ter priloge stranke z interesom, označene kot C2a, C3a, C2 do C12). Vpogledalo je tudi vse listine v upravnem spisu zadeve ter zaslišalo tožnikovega zakonitega zastopnika A. A.

10Zavrnilo pa je vpogled v listine, datirane po datumu izdaje drugostopenjske odločbe, označene kot priloge A29 (pisna izjava tožnikovega zakonitega zastopnika s 30. 11. 2020), A32 (elektronska komunikacija med vodjo laboratorija ZRMK in tožnikovim pooblaščencem s 30. 11. 2020), A34 (spletni članek z naslovom „Sistem ravnanja z odpadki je pred razpadom“ s 30. 11. 2020), A37 (elektronska komunikacija med tožnikovim pooblaščencem, tožnikom in UKC Ljubljana), A42 (poziv Direktorata za prostor, graditev in stanovanja št. 35105-79/2020/26 s 26. 2. 2021) ter C13 (pojasnilo prvostopenjskega organa tožniku št. 06122-1847/2017-360 s 1. 12. 2020). Zavrnilo je tudi s strani tožnika v prvi pripravljalni vlogi, ki jo je sodišče prejelo 23. 2. 2021, predlagani dokaz za zaslišanje prič B. B. in dr. C. C.

11Po 52. členu ZUS-1 lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta.

12Iz podatkov upravnega spisa, s katerim razpolaga sodišče, ne izhaja, da bi dokaz za zaslišanje prič B. B. in dr. C. C. tožnik predlagal tekom upravnega postopka, kar je potrdil tudi njegov pooblaščenec na naroku za glavno obravnavo, na katerem je po pozivu sodišča navedel, da zaslišanje navedenih prič predlaga v zvezi z ugotavljanjem dejanskega stanja, in sicer ali so bili konkretni deli objekta A zamenjani ter ali je bil ta objekt po požaru funkcionalen ali obstoječ objekt in da navedena dokazna predloga tekom upravnega postopka nista bila predlagana iz razloga, ker je stranka z interesom v odgovoru na tožbo podala trditve, da objekt A po požaru ni bil funkcionalen in obstoječ objekt, kar po njegovem mnenju pomeni, da je tožnik v pripravljalni vlogi le odgovarjal na navedbe stranke z interesom v odgovoru na tožbo.

13Sodišče v zvezi z zavrnitvijo dokaznih predlogov za zaslišanje prič pojasnjuje, da v upravnem sporu presoja zakonitost izpodbijanega upravnega akta, ob upoštevanju materialno pravnega in dejanskega stanja, na katerem temelji izpodbijani upravni akt. Stranka mora v upravnem postopku natančno, po resnici in določno navesti dejansko stanje, na katerega opira svoj zahtevek (prvi odstavek 140. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP), za svoje navedbe pa predlagati tudi dokaze (drugi odstavek te določbe). Enaka dolžnost glede zatrjevanja dejstev in predlaganja dokazov velja tudi v primerih, ko se stranka z njimi odziva na dejanja nasprotne stranke ali upravnega organa, ki jih ta opravi po uradni dolžnosti v okviru pooblastil, danih za izvedbo preiskovalnega načela.² Sodišče ugotavlja, da je bilo vprašanje funkcionalnosti predmetnega objekta A po požaru izpostavljeno že tekom upravnega postopka na prvi stopnji,³ kar pomeni, da je bilo presojano tekom upravnega postopka. Tako po presoji sodišča tožnik ni navedel opravičljivih razlogov za to, da jih ni predložil že v upravnem postopku. Da ne bi imel možnosti predlaganja teh dokazov v upravnem postopku, kar je po tretjem odstavku 22. člena ZUS-1⁴ pogoj, da takšen predlog v upravnem sporu ne predstavlja nedopustne novote, pa tožnik tudi ni navedel.

14Skladno s citiranim drugim stavkom 52. člena ZUS-1 je sodišče zavrnilo vpogled v listine, ki sta jih tožnik in stranka z interesom predložila v sodnem postopku in so datirane po datumu izdaje drugostopenjske odločbe, saj v času odločanja upravnega organa na prvi in drugi stopnji še niso obstajale.

K I. točki izreka

15Tožba je utemeljena.

16Predmet tega upravnega spora je presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijane prvostopenjske delne odločbe, v zvezi z odločbo druge stopnje, o ustavitvi gradnje objekta A reciklažnega skladiščno predelovalnega poslovnega centra E. za predelavo in odstranjevanje nevarnih odpadkov ter odstranitev nelegalnih delov tega objekta nad temeljno ploščo, ki so bili nesporno zgrajeni na novo brez gradbenega dovoljenja, in sicer: - deli oziroma območje med osmi - 5 do 2/A do E, vključno z betonskimi stopnicami in medetažno ploščo med osmi 1 do 2/C do E (do meje z osjo 2/D do E); - območje med osmi 2 do 5/A do D (do meje z osmi 5/A do D ter D/2 do 5); - nosilni stebri v osi D/2 do 4, od višine 1 m nad etažno ploščo, do strehe; - strešna konstrukcija med osmi -5 do 5/A do E, ter vzpostavitev prejšnjega stanja, v okviru katerega je organ odločil, da se ohrani naslednje dele objekta: - temeljno talno ploščo; - del objekta med osmi 5 do 7/A do E; - pritlični del objekta med osmi 2 do 5/D do E, vključno z medetažno ploščo nad pritličjem; - stensko konstrukcijo v osi 5/A do D; - stensko konstrukcijo v oseh 2/D do E ter D/2 do 5, v nivoju pritličja.

17Med strankami je sporno, ali predmetna gradnja oziroma delna rekonstrukcija nelegalnega dela objekta A po požaru, ki se je zgodil 15. 5. 2017, predstavlja nujno gradnjo po četrtem odstavku 1. člena ZGO-1.

18Po četrtem odstavku 1. člena ZGO-1 določbe tega zakona ne veljajo za gradnjo objektov, ki so potrebni zaradi neposredno grozečih naravnih in drugih nesreč ali zato, da se preprečijo oziroma zmanjšajo njihove posledice, za objekte za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah in za gradnjo vojaških inženirskih objektov, zaklonišč in drugih zaščitnih objektov med izrednim ali vojnim stanjem. Citirana določba predstavlja izjemo od siceršnjih pogojev, ki jih je za graditev objektov treba izpolnjevati po tem zakonu. Izjeme je treba razlagati ozko in v vsakem konkretnem primeru ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji po citirani določbi četrtega odstavka 1. člena ZGO-1 za gradnjo objekta brez gradbenega dovoljenja.

19Tožnik ves čas postopka zatrjuje, da sporna gradnja objekta A po požaru predstavlja nujno gradnjo po citirani določbi. Že tekom prvostopenjskega postopka je namreč navedel, da so tla pod objektom ostala kontaminirana tudi po tem, ko so bili odpadki že odstranjeni, zato jih je bilo nujno prekriti s ponovno izgradnjo objekta, sicer bi bilo pogorišče izpostavljeno vremenskim vplivom. V izjavi s 14. 2. 2020 je pojasnil, da je kot posledica požara s 15. 5. 2017 obstajala nevarnost, da bi prišlo do druge nesreče, in sicer do vnovičnega prelivanja kontaminirane vode v bližnji potok ...⁵

20S tem v zvezi je prvostopenjski organ v izpodbijani odločbi navedel, da je bil navedeni objekt A zgrajen po tem, ko je naravna nesreča že minila, njene posledice pa so se že zgodile. Tako zaključuje, da po končanem požaru ni bilo razloga za ponovno gradnjo objekta v smislu četrtega odstavka 1. člena ZGO-1, saj na obravnavanem območju ni bila več aktivna izvorna nesreča, ravno tako ni več grozila kakšna druga nesreča, ki bi bila neposredna in je ne bi bilo mogoče preprečiti ali zmanjšati njenih posledic drugače, kakor z gradnjo objekta.⁶

21Tožnik je v pritožbi zoper izpodbijano prvostopenjsko odločbo (priloga A8) ponovno navedel, da bi padavinska voda padla na kontaminirana tla v vsakem primeru, ne glede na to ali je požar s 15. 5. 2017 mogoče šteti za „aktivno“ izvorno nesrečo ali ne. Izpostavil je, da je delno rekonstruiral objekt A zaradi tega, da je prekril kontaminirana tla, ki so se nahajala pod njim, in preprečil, da bi se padavine pomešale z ostanki odpadkov, ki so bili na območju objekta A, ter s tem v zvezi predlagal zaslišanje svojega zakonitega zastopnika in poudaril, da navedeno izhaja tudi iz strokovnih ocen z 11. 6. 2017, 15. 1. 2018 in 29. 1. 2018.⁷

22Pritožbeni organ je v drugostopenjski odločbi odgovoril, da se objekti iz četrtega odstavka 1. člena ZGO-1 gradijo v izrednih razmerah (naravne in druge nesreče, izredno ali vojno stanje), ko se zahteva in pričakuje nujno (torej tudi hitro) ukrepanje.⁸ Sodišče pritrjuje takšni razlagi določbe četrtega odstavka 1. člena ZGO-1 in dodaja, da so v takšnih okoliščinah dovoljeni le tisti ukrepi in v takšnem obsegu, ki so nujni za preprečitev oziroma zmanjšanje posledic naravnih in drugih nesreč in v zvezi s katerimi ni časa za izvajanje postopkov za pridobitev gradbenega dovoljenja.

23Sodi pa, da tožnik takšne okoliščine zatrjuje z navedbo, da je grozilo morebitno novo deževje, da so se na območju objekta A še vedno nahajali nevarni odpadki oziroma ostanki nevarnih odpadkov ter da je bilo treba preprečiti, da bi se zaradi padavin, ki bi padle na oprto površino - talno ploščo pod objektom A, padavinska voda vnovično prelivala v bližnji potok ... Vse to pa trdi v zvezi z izrednimi razmerami – nesrečo, ki se je zgodila 15. 5. 2017 – požar v reciklažnem skladiščno predelovalnem poslovnem centru E., konkretno tudi v tem postopku obravnavanem objektu A. Trdi, da so takšne razmere zahtevale nujno in hitro ukrepanje.

24S tem v zvezi je njegov zakoniti zastopnik, zaslišan na naroku 1. 6. 2022, na izrecno vprašanje sodišča, kakšna nevarnost je grozila po požaru 15. 5. 2017, da je šlo za nujna dela, izpovedal, da bi ob večjem deževju lahko prišlo do ponovnega razlitja nevarnih snovi, ki so bile skladiščene na tistem delu, ki je bil poškodovan v požaru v objektu A, in sicer da bi konkretno lahko prišlo do spiranja teh odpadkov, če bi bila količina dežja večja, lovilna skleda ne bi zdržala in bi spet onesnažila potok ... Ta nevarnost je po izpovedbi tožnikovega zakonitega zastopnika grozila, dokler ni bila celotna površina objekta A, kjer so se skladiščili ti odpadki, pokrita. Zato je bilo treba prekriti celoten objekt na način, da je lahko kljuboval tudi snegu in vetru ter večjim obremenitvam, tako da so lahko preprečili katerokoli nepredvideno situacijo. Izpovedal je tudi, da je bil glavni poseg, ki je bil po požaru potreben, da v primeru, če bi prišlo do ponovnega večjega deževja, ne bi prišlo do dodatnega onesnaženja, prekritje strehe. S tem v zvezi je bila po njegovi izpovedbi potrebna tudi postavitev stebrov, torej konstrukcije objekta, kakršen je stal pred požarom.

25Sodišče ugotavlja, da sta upravna organa v predmetnem upravnem inšpekcijskem postopku ugotavljala, kateri deli objekta A so bili v požaru 15. 5. 2017 poškodovani, odstranjeni in na novo zgrajeni, zaradi napačne razlage četrtega odstavka 1. člena ZGO-1 pa nista v celoti ugotovila relevantnega dejanskega stanja. Nista namreč ugotavljala, ali je bila po požaru na objektu A situacija, ki bi terjala nujne ukrepe, to je ali je obstajala nevarnost nesreče (onesnaženje ...), in kateri posegi oziroma katera dela, če kakšna, so bila nujna, da bi odvrnili morebitno novo škodo, ki jo, kot rečeno, zatrjuje tožnik ves čas postopka. Prav tako organa v upravnem postopku nista razčistila, ali je tožnik imel možnost nevarnost zatrjevanega grozečega onesnaženja zaradi morebitnega večjega deževja odpraviti na kakšen drug način (na primer z odvozom na drugo primerno lokacijo) in katera gradbena dela so bila za odvrnitev takšne neposredno grozeče nesreče nujna.

26Ker je bilo treba tožbi ugoditi že iz navedenih razlogov, drugi ugovori strank ne bi mogli vplivati na odločitev, zato jih sodišče ni vsebinsko obravnavalo.

27Tožbi je ugodilo in izpodbijano prvostopenjsko odločbo odpravilo na podlagi 4. in 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ter skladno s tretjim odstavkom te določbe odpravilo tudi pritožbeno odločbo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.

28V ponovnem postopku, v katerem je upravni organ vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava (četrti odstavek 64. člena ZUS-1), bo potrebno dejansko stanje dopolniti v nakazani smeri, pri tem pa upoštevati tudi vse dokaze, ki jih je izvedlo sodišče v tem sodnem postopku, dopustiti strankama izjavo o relevantnih dejstvih, ugotovljenih v postopku, ter jima omogočiti, da za svoje navedbe predlagata tudi morebitne dodatne dokaze.

K II. točki izreka

29Sodišče je tožbi ugodilo, zato je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrniti stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik).

30Ker je bila zadeva rešena na glavni obravnavi, tožnika pa je zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu po četrtem odstavku 3. člena Pravilnika priznajo stroški v višini 385,00 EUR, povišani za 22 % DDV, saj je njegov pooblaščenec zavezanec za ta davek.

31Stroške je toženka dolžniku dolžna povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

32Plačana sodna taksa za postopek bo tožniku vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1./c taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

K III. točki izreka

33Zahtevek stranke z interesom za povrnitev stroškov postopka je sodišče zavrnilo. Predlaga namreč zavrnitev tožbe, iz česar sledi, da nastopa na strani toženke, torej na strani, ki v upravnem sporu ni uspela. To po prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi z prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pomeni, da ji povračilo stroškov ne pripada.

¹ Tretji odstavek 125. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.
² Glej tudi: N. Smrekar v Zakonu o upravnem sporu s komentarjem, ur. E. Kerševan, Lexpera, GV Založba, Ljubljana, 2019, str. 308 - 312.
³ Glej: navedbe stranke z interesom z 29. 1. 2020 in navedbe tožnika s 14. 2. 2020 – str. 7 prvostopenjske odločbe.
⁴ Tretji odstavek 20. člena ZUS-1 določa, da stranke v upravnem sporu ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta.
⁵ Glej: 7. stran prvostopenjske odločbe.
⁶ Glej:tretji odstavek na 12. strani prvostopenjske odločbe.
⁷ Glej: stran 7 pritožbe.
⁸ Glej: četrti odstavek na 15. strani drugostopenjske odločbe.