VSRS Sklep VIII Ips 31/2022

I. Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z dne 7. 10. 2019 in Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije (v nadaljevanju Sklad) z dne 29. 5. 2019, da se tožnici prizna pravica do izplačila nadomestila plače za zadnje tri mesece pred prenehanjem delovnega razmerja v bruto znesku 2.659,89 EUR in pravica do izplačila odpravnine v bruto znesku 168,56 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 5. 2018, kar mora tožnici izplačati Sklad in pri tem odvesti davke in prispevke. Zavrnilo je tudi podredni tožbeni zahtevek za odpravo istih odločb in za vrnitev zadeve Skladu v ponovni postopek. Odločilo je, da je tožnica toženki dolžna povrniti stroške postopka v znesku 367,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da tožnica sama krije svoje pritožbene stroške.

3Vrhovno sodišče je s sklepom VIII DoR 63/2022 z dne 14. 6. 2022 revizijo dopustilo glede vprašanja, ali je vložitev tožbe na ugotovitev obstoja terjatve, ki je bila v stečajnem postopku prerekana, pogoj za priznanje pravic po Zakonu o javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije (v nadaljevanju ZJSRS)¹.

4Tožnica v reviziji navaja, da delavec pridobi pravice po ZJSRS pod pogojem, da svoje pravice prijavi v rokih in na način določen v zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. Opozarja na načelo zakonitosti - da je javni organ pri odločanju vezan na pogoje za priznanje in prenehanje pravic, ki jih določa zakon. Med razlogi za izgubo pravic zakon ne določa opustitve vložitve tožbe za ugotovitev obstoja prerekane terjatve, saj Sklad prizna pravice in izplača prejemke še pred preizkusom terjatev v stečajnem postopku. Od delavca bi bilo tudi nepravično zahtevati, da vloži tožbo na ugotovitev prerekane terjatve, saj je to povezano z znatnimi stroški. Pri tem ni zagotovila, da bo stečajna masa omogočala kakršnokoli izplačilo. Treba bi bilo upoštevati stanje na dan 8. 5. 2018, ko je bila izdana prva odločba in je terjatev do delodajalca nesporno še obstajala. Rok za vložitev tožbe se je iztekel 11. 7. 2018. S tem datumom je prenehala terjatev tožnice v razmerju do delodajalca z učinkom za naprej, ne pa za nazaj.

5Revizija je utemeljena.

6Na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)² sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

7Tožnica je bila zaposlena pri družbi, nad katero je bil 18. 9. 2017 začet stečajni postopek. Stečajna upraviteljica je tožnici 7. 2. 2018 vročila odpoved pogodbe o zaposlitvi, delovno razmerje pa ji je prenehalo 22. 2. 2018. V stečajnem postopku je pravočasno prijavila terjatev iz naslova nadomestila plače in odpravnine, kar je stečajna upraviteljica v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 28. 5. 2018 prerekala. Dne 11. 6. 2018 je bil izdan sklep o preizkusu terjatev. Tožnica je 26. 4. 2018 na Sklad vložila zahtevo za poravnavo obveznosti iz naslova pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca, ki je njen zahtevek zavrnil z odločbo z dne 8. 5. 2018. V obrazložitvi je navedel, da je delavka redno prejemala nakazila na svoj transakcijski račun, prijavljena terjatev iz naslova zaposlitve pa je bila v celoti prerekana, zato ni podlage za priznanje pravice.³ Zoper to odločitev se je tožnica pritožila na organ druge stopnje (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti), ki je pritožbi 5. 7. 2018 ugodil in zadevo vrnil Skladu v ponovno odločanje, ker iz podatkov v spisu ni mogel ugotoviti, ali in v kakšni višini so bile terjatve tožnice v stečajnem postopku prijavljene in ali so bile v enaki višini tudi prerekane. Sklad je z odločbo z dne 29. 5. 2019 zahtevek tožnice ponovno zavrnil, organ druge stopnje pa je 7. 10. 2019 takšno odločitev potrdil.

8Predmet revizijske presoje je pravilnost stališča sodišča, ki je sledilo toženki, da tožnica nima pravice zahtevati izplačila plač in odpravnine od Sklada, ker je bila njena terjatev do stečajnega dolžnika (bivšega delodajalca) prerekana, tožnica pa ni vložila tožbe na ugotovitev obstoja prerekane terjatve.

9Vrsto in obseg pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca ter roke in postopek za njihovo uveljavitev ureja ZJSRS. Med pravice delavcev zaradi insolventnosti delodajalca sodi tudi pravica do izplačila neizplačanih plač za obdobje zadnjih treh mesecev pred datumom prenehanja delovnega razmerja ter pravica do izplačila odpravnine, za kar se zavzema tožnica. Terjatve upravičenca proti delodajalcu oziroma stečajnemu dolžniku preidejo do višine pravic, zagotovljenih po tem zakonu, na Sklad z dnem izvršitve odločbe o priznanju pravic po tem zakonu (subrogacija), s prehodom terjatve na Sklad pa ta vstopi v razmerju do delodajalca oziroma stečajnega dolžnika v položaj delavca kot upnika do višine izplačanih sredstev (prvi in drugi odstavek 28. člena ZJSRS). Po 18. členu ZJSRS upravičenec pridobi pravice po tem zakonu z dnem prenehanja delovnega razmerja, pri čemer je pogoj za pridobitev pravic v primeru, ko je nad delodajalcem začet stečajni postopek, da svoje pravice prijavi v rokih in na način določen v zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji za prijavljanje terjatev.

10Tožnica je v stečajnem postopku prijavila terjatev iz naslova nadomestila plače in odpravnine po začetku stečajnega postopka - v rokih in na način, kot to določata 59. in 60. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP)⁴. S tem je izpolnila bistven pogoj za pridobitev pravice iz ZJSRS, saj zakon drugih pogojev kot je pravilna in pravočasna prijava terjatve za upravičence v tožničinem položaju ne določa.

11Napačno je torej stališče, da bi morala tožnica za pridobitev pravic po ZJSRS dodatno vložiti še tožbo na ugotovitev obstoja prerekane terjatve. Taka zahteva nima nobene podlage v zakonu, poleg tega bi bila v nasprotju z namenom ustanovitve Sklada. Ta je bil ustanovljen zaradi ublažitve posledic izgube zaposlitve v primeru stečaja ali prisilne poravnave, saj insolventnost delodajalca delavcem povzroči izgubo sprotnih prejemkov. Kot izhaja iz obrazložitve predloga ZJSRS, je prizadetost delavca v primeru insolventnosti delodajalca v primerjavi z drugimi upniki hujša, saj je pogosto ogrožen njegov edini vir preživljanja. Delavcem se zato zagotavlja varstvo zajamčenega obsega pravic iz sredstev posebej za to ustanovljene jamstvene institucije (Sklada).⁵

12Iz navedenega izhaja, da je namen poplačila terjatev delavcev iz sredstev Sklada ravno v čimprejšnjem izplačilu izpadlih dohodkov ne glede na potek in trajanje stečajnega postopka ter neodvisno od tega, ali bo stečajna masa sploh zadoščala za poplačilo upnikov. Časovno odlaganje izplačila z vezanostjo na izvedbo drugih pravnih dejanj (kot je vložitev tožbe na ugotovitev obstoja prerekane terjatve) in pogojevanje pravic s prevzemom dodatnih stroškov, ki so s tem povezani, bi namreč še poslabšalo delavčev finančni položaj.

13Sodišče druge stopnje je zmotno sklepalo, da prenehanje terjatev delavca do insolventnega delodajalca po naravi stvari pomeni tudi prenehanje terjatve delavca do Sklada. Pri tem se je sklicevalo na četrti odstavek 300. člena ZFPPIPP, ki določa, da če upnik v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev ne vloži tožbe proti vsem, ki so prerekali terjatev, preneha njegova prerekana terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika. Spregledalo je, da besedilo te določbe izrecno govori (le) o prenehanju terjatve v razmerju do stečajnega dolžnika. V zvezi s tem je Vrhovno sodišče v načelnem pravnem mnenju z dne 21. 6. 2013⁶ navedlo, da se pristavek „do stečajnega dolžnika“ iz določbe „lahko logično razloži le tako, da izpolnitve take terjatve ni več mogoče zahtevati z izplačilom iz stečajne mase. Logičen sklep: stečajni dolžnik je prenehal, njegove obveznosti pa s tem oziroma zaradi tega (še) ne. In posledično tudi ne akcesorne, na obstoj teh obveznosti vezane pravice upnikov.“ To pomeni, da upnik zaradi nevložitve tožbe na ugotovitev terjatve sicer res izgubi pravico zahtevati izplačilo iz stečajne mase (terjatev do stečajnega dolžnika preneha), kar pa samo po sebi še ne izključuje možnosti terjati plačila od koga drugega, npr. od poroka. V obravnavani primerljivi zadevi pa Sklad že po samem zakonu jamči za terjatve delavcev proti insolventnemu delodajalcu. Zato z naknadnim prenehanjem tožničine pravice v razmerju do insolventnega delodajalca ni prenehala tudi njena pravica v razmerju do Sklada.

14Ker nevložitev tožbe ne sodi v okvir sprememb, ki jih je delavec po 3. alineji 21. člena ZJSRS dolžan sporočiti Skladu v izogib izgube pravic po ZJSRS, tudi ta določba ne daje podlage za zavrnitev zahtevka.

15Ker je sodišče zmotno presodilo, da je zahtevek neutemeljen že zaradi neizpolnjevanja pogoja iz drugega odstavka 18. člena ZJSRS, se ni opredelilo do ostalih navedb toženke, s katerimi je nasprotovala temelju in višini zahtevka, zaradi česar je ostalo dejansko stanje nerazčiščeno. Zato je vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo, sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

16Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

¹ Ur. l. RS, št. 25/97 in naslednji.
² Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji.
³ Do teh zaključkov je Sklad prišel na podlagi dopisa in dokumentacije stečajne upraviteljice.
⁴ Ur. l. RS, št. 126/07 in naslednji.
⁵ Poročevalec Državnega zbora RS, št. 34/1996.
⁶ Načelno pravno mnenje, občna seja VSS, 21. 6. 2013, Pravna mnenja 1/2013, str. 7.