VSM Sklep IV Kp 90067/2010

Pritožbi obsojenega M.I. se ugodi in sodba ter sklep sodišča prve stopnje razveljavita ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

1Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu je sodno odločbo I Kr 90067/2010 z dne 5. 9. 2017 predlog obsojenega M.I. v delu, kjer predlaga združitev kazni po pravnomočnih sodbah Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu III K 78603/2010 z dne 30. 4. 2013, Okrožnega sodišča v Celju I K 27735/2012 z dne 15. 1. 2015 in Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu I Kr 90067/2010 z dne 1. 3. 2016 brez obnove kazenskega postopka, zavrnilo (točka I prvostopenjskega izreka), v delu, kjer predlaga združitev kazni po pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Celju IX K 6669/2017 z dne 13. 2. 2017 brez obnove kazenskega postopka, pa predlog zavrglo (točka II prvostopenjskega izreka). V skladu s četrtim odstavkom 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je obsojenega oprostilo plačila stroškov iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.

2Zoper sodno odločbo se je pritožil obsojeni zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona ter kršitve ustavnih pravic. V pritožbi primarno predlaga, naj pritožbeno sodišče ugotovi kršitve, razveljavi izpodbijano odločbo in v skladu z načelom ekonomičnosti in hitrosti postopka samo odloči o predmetnem predlogu pritožnika tako, da sodbo Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu III K 78603/2010 z dne 30. 4. 2013, pravnomočna dne 21. 6. 2013 (določena kazen - 1 leto in 3 mesece zapora), sodbo Okrožnega sodišča v Celju I K 27735/2012 z dne 156. 1. 2015 (določena kazen 5 mesecev zapora) in sodbo Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu I Kr 90067/2010 z dne 1. 3. 2016 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru IV Kp 90067/2010 z dne 22. 7. 2016 (določena kazen 4 leta in 6 mesecev zapora) glede odločbe o kazni spremeni tako, da obsojenemu izreče enotno kazen, v katero naj všteje v celoti prestano kazen 1 leta in 3 mesecev ter 5 mesecev po sodbah Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu III K 78603/2010 z dne 30. 4. 2013 in Okrožnega sodišča v Celju I K 27735/2012 z dne 15. 1. 2015 in delež prestane kazni, skupaj s pridržanjem po sodbi Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu I Kr 90067/2010 z dne 1. 3. 2016, sekundarno pa razveljavi izpodbijano odločbo in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje

3Pritožba je utemeljena.

4Kot izhaja iz razlogov izpodbijane sodne odločbe v točki 4, se sme po 1. točki prvega odstavka 407. člena ZKP pravnomočna sodba spremeniti tudi brez obnove kazenskega postopka, če je bilo v dveh ali več sodbah zoper istega obsojenca pravnomočno izrečenih več kazni, pa niso bile uporabljene določbe o odmeri enotne kazni za dejanja v steku. Po drugem odstavku citiranega zakonskega določila sodišče v tem primeru z novo sodbo spremeni prejšnjo sodbo glede odločbe o kazni in izreče eno samo kazen. Glede na citirano odločbo v postopku tako neprave obnove gre za združitev izrečenih istovrstnih kazni, ne pa tudi načinov izvrševanja kazni. V primeru različnih načinov izvršitve kazni, kot je obravnavani primer, ni mogoče odreči pravilnosti razlogom prvostopenjskega sodišča v točki 8 izpodbijane sodne odločbe, da v osnovi istovrstnih kazenskih sankcij ni mogoče združiti v enotno kazen v primerih, ko je s pravnomočnimi sodbami določen način izvršitve izrečene zaporni kazni, ki ni združljiv z načinom izvršitve, to je zapor s prestajanjem zaporne kazni v zavodu za prestajanje kazni zapora.

5V primeru sprejetja drugačnega stališča bi združitev več pravnomočnih sodb z izrečenimi istovrstnimi kazenskimi sankcijami bila obsojenemu v škodo, ker je predlog za alternativno izvršitev izrečene kazni zapora z delom v splošno korist mogoče podati le v 129. a členu ZKP določenem roku, to je v petnajstih dneh po pravnomočnosti sodbe sodišča prve stopnje. To pomeni, da v primeru neprave obnove kazenskega postopka določb o uporabi alternativnega načina izvršitve kazni zapora ne bi bilo mogoče več upoštevati oziroma uporabiti. Izpodbijana sodna odločba zato po oceni pritožbenega sodišča ustreza zahtevam obrazloženosti sodne odločbe, zato ni mogoče pritrditi pritožbi, da je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ter da presoja nasprotuje 21. in 14. členu Ustave Republike Slovenije.

6Pritrditi pa gre pritožniku v delu, ko se zavzema za združitev kazni, navedenih pod točko I prvostopenjske sodbe, ki bi naj bile že v celoti prestane. Po podatkih, ki si jih je pritožbeno sodišče pridobilo na podlagi določbe tretjega odstavka 377. člena ZKP, je obsojenec po sodbi Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu III 78603/2010 z dne 30. 4. 2013 opravil 910 ur družbeno koristnega dela na Zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti - ZŠTM R. na K.) v času od 25. 7. 2013 do 31. 1. 2014 in po sodbi Okrožnega sodišča v Celju I K 27735/2012 z dne 15. 1. 2015 pri izvajalski organizaciji Krajevna skupnost K. opravil družbeno koristna dela v obsegu 300 ur v času od 25. 5. 2015 do 8. 12. 2016. Na podlagi ugotovljenega se pokažejo zmotni zaključki sodišča prve stopnje v točki 8 izpodbijane sodne odločbe o neizpolnjenosti pogojev za spremembo v točki I citiranih sodnih odločb.

7Pritožbeno sodišče je nadalje ugotovilo, da je bilo v postopku za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist po sodbi Okrožnega sodišča v Celju IX K 6669/2017 odločeno s sklepom I Kr 6669/2017 z dne 25. 7. 2017, pravnomočnim 19. 10. 2017 - sodišče je s sklepom predlog obsojenega za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist kot neutemeljen zavrnilo (točka II prvostopenjskega izreka)), s tem pa je nastala podlaga za vsebinsko obravnavo predloga obsojenega z dne 21. 3. 2017 in 22. 8. 2017 za spremembo izrečenih kazni po vseh štirih citiranih pravnomočnih sodbah.

8Ugotovljeno stanje zadeve tako terja razveljavitev izpodbijane sodne odločbe v celoti in vrnitev zadeve v novo odločanje sodišču prve stopnje. Pritožbeno sodišče za izvedbo postopka in izrek nove sodbe ni pristojno, zato predlogu pritožnika v tem delu ni bilo mogoče ugoditi. Po drugem odstavku 407. člena ZKP je za novo sodbo pristojno sodišče prve stopnje, ki je sodilo v zadevi, v kateri je bila izrečena najstrožja vrsta kazni, oziroma če so kazni enake, tisto sodišče, ki je zadnje izreklo kazen. Sodišče prve stopnje bo po presoji, ali je stvarno pristojno za odločanje o obsojenčevih obeh predlogih za izrek enotne kazni vsebinsko odločilo.

9Sklep pritožbeno sodišče temelji na določbi prvega odstavka 392. člena ZKP.