UPRS Sodba I U 25/2019-39

Tožba se zavrne.

Potek upravnega postopka

1Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ odločil, da mora tožnik do 15. 11. 2018 na svoje stroške odstraniti rekonstruirane dele objekta na zemljišču s parc. št. 45 k.o. ..., ki so zgrajeni v nasprotju z gradbenim dovoljenjem št. 351-251/2016-18 z 12. 8. 2016, ki ga je izdala Upravna enota Radovljica, tj. frčada na JV strešini stanovanjske hiše in armiranobetonsko stopnišče iz nadstropja v mansardo v tlorisni velikosti 6,8 m x 2,0 m ter etaža nad pritličjem gospodarskega poslopja iz modularnih opečnih zidakov z armiranobetonskim stropom in streho dvokapnico, ki se navezuje na streho stanovanjske hiše kot nadaljevanje trikotne frčade na SZ strešini stanovanjske hiše (1. točka izreka); če tožnik ne bo izvršil naloženega dejanja na način in v roku, kot je določeno v 1. točki izreka te odločbe, se bo začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti iz 1. točke, ki se bo opravil po drugih osebah ali s prisilitvijo (2. točka izreka). Hkrati mu je za navedeni objekt izrekel prepovedi v skladu s 158. členom Zakona o graditvi objektov (ZGO-1; 3. točka izreka) ter odločil, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (4. točka izreka), o stroških postopka pa bo odločeno s posebnim sklepom (5. točka izreka).

2Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bila tožniku na podlagi prvega odstavka 153. člena ZGO-1 že pred tem izdana odločba prvostopenjskega organa št. 06122-1679/2017-11 s 7. 8. 2017, s katero mu je bila odrejena ustavitev nadaljnje rekonstrukcije objekta na zemljišču s parc. št. 45 k.o. ..., saj se je gradnja izvajala v nasprotju z gradbenim dovoljenjem št. 351-251/2016-18 z 12. 8. 2016. Hkrati mu je bilo z navedeno odločbo naloženo, da mora v roku enega meseca po vročitvi odločbe zaprositi za spremembo navedenega gradbenega dovoljenja za sporni objekt. Tožnik je sicer tej odrejeni obveznosti sledil, saj je na Upravno enoto Radovljica vložil zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja, vendar pa je bila ta pravnomočno zavržena (zaradi nepopolne vloge). Iz tega razloga je prvostopenjski organ v skladu z drugim odstavkom 153. člena ZGO-1 odločil, da je tožnik dolžan odstraniti tisti del objekta, ki je bil zgrajen v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, kot to izhaja iz izreka izpodbijane odločbe. Pri tem prvostopenjski organ (rekonstrukcijskih) gradbenih posegov tožnika ni štel za dopustna manjša odstopanja od gradbenega dovoljenja po določbah 66. člena Gradbenega zakona (GZ), saj je šlo v tem primeru za večje spremembe zunanjih mer stavbe.

3Drugostopenjski organ je tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo zavrnil. V obrazložitvi se sklicuje na razloge, navedene v izpodbijani odločbi. V zvezi z dovoljenostjo izgradnje sporne frčade dodaja, da njena izvedba ne predstavlja vzdrževanja objekta, saj je bila izvedena v okviru celotne zamenjave ostrešja, s čimer se je (z njo) posegalo tudi v samo konstrukcijo objekta.

Bistvene navedbe strank v upravnem sporu

4Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da je avgusta 2016 začel z rekonstrukcijo objekta na podlagi veljavnega gradbenega dovoljenja, nakar mu je inšpekcijski organ zaradi neskladne gradnje odredil, da sproži postopek spremembe gradbenega dovoljenja, kar je tudi storil. Vendar je v tem času prišlo do spremembe zakonodaje, ki je zanj ugodnejša, zaradi česar je vlogo za spremembo gradbenega dovoljenja po ZGO (pravilno: ZGO-1 - opomba sodišča) umaknil in vložil novo vlogo za spremembo gradbenega dovoljenja oziroma legalizacijo po GZ. Pred tem je pozval inšpekcijski organ, naj se ob upoštevanju določb GZ na novo opredeli do neskladnosti pri gradnji, saj slednjo GZ opredeljuje drugače kot ZGO-1, vendar inšpekcijski organ tega ni storil; pač pa ga je pozval, naj neskladne dele objekta odstrani, čeprav bi moral ponovno preveriti svojo prvostopenjsko odločitev, in sicer z vidika določb GZ, saj so po tem zakonu drugače opredeljena dovoljena odstopanja od gradbenega dovoljenja oziroma neskladna gradnja. Če bi inšpekcijski organ to storil, bi ugotovil, da očitana neskladja z gradbenim dovoljenjem niso neskladna gradnja niti po ZGO-1, še manj pa po GZ. Vztrajanje organa na določbah ZGO-1 v teh okoliščinah predstavlja kršitev njegovih ustavnih pravic.

5Navaja še, da so bila sicer dela na stopnišču ter predelnih in obodnih stenah izvedena znotraj gabaritov, določenih z gradbenim dovoljenjem in ne presegajo dovoljenega 30 cm odstopanja (sprememba gradbenega dovoljenja za te posege po GZ ni bila potrebna), prav tako pa za izdelavo frčade (v letu 2017) ni potreboval gradbenega dovoljenja. V zvezi z rekonstrukcijo zgornje etaže gospodarskega poslopja dodaja, da rušenja še ni izvedel, pač pa jo je popravil in ohranil v gabaritih po uporabnem dovoljenju, torej izpred izdaje gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo; tako je le izboljšal tehnično stanje gospodarskega poslopja, ni pa ga povečal. Tudi sicer gradnja še ni končana, prav tako pa ni poteklo niti gradbeno dovoljenje. Iz tega razloga je dolžan do zaključka gradnje, torej pred pričetkom uporabe objekta, bodisi izvesti spremembo gradbenega dovoljenja, če želi gospodarsko poslopje ohraniti v enaki velikosti ali pa podreti tisti del gospodarskega poslopja, ki je bil v veljavnem gradbenem dovoljenju predviden za rušenje. Organ pa nima pravne podlage, da bi predmetna ravnanja od njega zahteval prej, kot se za to odloči sam, upoštevaje časovni okvir trajanja gradbenega dovoljenja in izvajanja gradbenih del pred vlogo za pridobitev uporabnega dovoljenja.

6Predlaga, naj sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje.

7Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču poslala upravni spis zadeve.

Odločanje po sodnici posameznici

8Sodišče je 8. 10. 2020 na podlagi tretje alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) sprejelo sklep I U 25/2019-11, da v zadevi odloča sodnica posameznica, saj je senat presodil, da gre – upoštevaje tožbene navedbe in izpodbijano odločbo – za enostavno dejansko in pravno stanje.

Odločitev brez glavne obravnave

9Ker na razpisan narok za glavno obravnavo – kljub pravilnemu vabljenju¹ in brez izkaza upravičenih razlogov za svojo odsotnost² – ni pristopila nobena od strank, je sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 58. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

10Pri tem sodišče – iz razloga nesubstanciranosti – ni izvedlo v tožbi predlaganih dokazov (tj. vpogled v kataster, gradbeno dokumentacijo, prostorske akte Občine Bled ter izmere na terenu), saj tožnik glede teh ni navedel, za dokazovanje katerih dejstev jih je predlagal. Razpisanega naroka za glavno obravnavo, na katerem bi sodišče tožnika pozvalo, da pojasni, s čim v zvezi predlaga izvedbo navedenih dokazov, pa se, kot rečeno, tožnik brez opravičila ni udeležil. Poleg tega iz upravnega spisa zadeve ne izhaja, da bi navedene dokaze predlagal že v predmetnem upravnem postopku. Ker v tožbi tudi ni navedel, zakaj teh dokazov ni predlagal že v upravnem postopku, razpisanega naroka za glavno obravnavo pa se, kot že rečeno, brez opravičila ni udeležil, so ti dokazi tudi prepozni (tretji odstavek 20. člena in 52. člen ZUS-1).

K odločitvi sodišča

11Tožba ni utemeljena.

Splošno

12Predmet tega upravnega spora je odločitev organa, s katero je na podlagi drugega odstavka 153. člena ZGO-1 tožniku odredil, naj odstrani rekonstruirane dele objekta na zemljišču s parc. št. 45 k.o. ..., ki so zgrajeni v nasprotju s tam navedenim gradbenim dovoljenjem, tj. frčado na JV strešini stanovanjske hiše in armiranobetonsko stopnišče iz nadstropja v mansardo v tlorisni velikosti 6,8 m x 2,0 m ter etažo nad pritličjem gospodarskega poslopja iz modularnih opečnih zidakov z armiranobetonskim stropom in streho dvokapnico, ki se navezuje na streho stanovanjske hiše kot nadaljevanje trikotne frčade na SZ strešini stanovanjske hiše.

13Drugi odstavek 153. člena ZGO-1 določa, da mora investitor gradnje, ki se je izvajala v nasprotju z gradbenim dovoljenjem in je zato pristojni gradbeni inšpektor odredil njeno ustavitev, za spremembo gradbenega dovoljenja zaprositi v enem mesecu po izrečenem ukrepu, z gradnjo pa lahko nadaljuje šele po dokončnosti takšnega dovoljenja. Če investitor ne zaprosi za spremembo gradbenega dovoljenja v enem mesecu po izrečenem ukrepu, ali če pristojni upravni organ za gradbene zadeve njegovo zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja pravnomočno zavrne ali zavrže, odredi pristojni gradbeni inšpektor, da se tisti del objekta, ki je bil zgrajen v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, na investitorjeve stroške odstrani ter vzpostavi stanje, določeno v gradbenem dovoljenju.

14Čeprav je bila izpodbijana odločba izdana že v času uporabe GZ³, je organ v skladu s prvim odstavkom 106. člena GZ⁴ predmetni upravni postopek pravilno vodil in končal po določbah ZGO-1; upoštevaje okoliščino, da se je navedeni postopek, voden po uradni dolžnosti, začel pred uporabo GZ, saj je (prvostopenjski) organ – kot izhaja iz upravnega spisa – s strani Upravne enote Radovljica že 14. 12. 2017 prejel odgovor na svoje zaprosilo, ali je tožnik vložil zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja, kot mu je to nalagala inšpekcijska odločba s 7. 8. 2017. Po prvem odstavku 127. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) se namreč upravni postopek po uradni dolžnosti začne, ko opravi pristojni organ v ta namen kakršnokoli dejanje.

15Tožnik pri tem sicer pravilno navaja, da mora organ pri sprejemu izpodbijane odločbe upoštevati (tudi) določbe GZ, saj te drugače opredeljujejo dovoljena odstopanja od gradbenega dovoljenja in s tem neskladno gradnjo. Drugi odstavek 106. člena GZ namreč določa, da se inšpekcijski postopki in postopki izvršbe, začeti pred začetkom uporabe tega zakona zaradi dejanja, ki v skladu z določbami tega zakona ne pomeni več kršitve, ustavijo po uradni dolžnosti. Vendar tožnik pri tem spregleda, da je prvostopenjski organ navedeno upošteval, saj je presojo neskladne gradnje presojal tako po določbah ZGO-1 kot GZ.

16Tako je upošteval tudi 66. člen GZ o dopustnih manjših odstopanjih od gradbenega dovoljenja, pri čemer je ugotovil, da v izreku izpodbijane odločbe opisanih gradbenih posegov ne gre šteti za dopustna manjša odstopanja, saj gre za večje spremembe zunanjih mer stavbe. Ob tem je treba izpostaviti, da iz izpodbijane odločbe izhaja, da je bil tožnik z navedenimi ugotovitvami organa pred izdajo izpodbijane odločbe seznanjen in pozvan, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, vendar se na poziv z 20. 6. 2018 ni odzval. Tožnikove splošne navedbe, da organ ni upošteval zanj ugodnejših določb GZ (konkretno ureditve o dovoljenih odstopanjih od gradbenega dovoljenja) so tako neutemeljene. Enako to velja tudi glede navedb, da se organ do tega ni opredelil, saj – kot že pojasnjeno – iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja nasprotno.

17V nadaljevanju se sodišče opredeljuje še do tožbenih navedb, ki jih je tožnik podal v zvezi s posameznimi deli objekta (neskladno gradnjo), odstranitev katerih mu je bila odrejena z izpodbijano odločbo.

Posebej glede frčade na JV strešini stanovanjske hiše

18Tožnik v zvezi s frčado na JV strešini stanovanjske hiše v tožbi navaja, da zanjo ni potreboval gradbenega dovoljenja (njena izgradnja je bila dovoljena tudi s prostorskim aktom), pri čemer glede tega ne navede konkretnih razlogov, ki bi utemeljevali njegovo trditev, da za izgradnjo sporne frčade ni potreboval gradbenega dovoljenja.

19V zvezi s tem sodišče pojasnjuje, da po prvem odstavku 6. člena ZGO-1 gradbeno dovoljenje ni bilo potrebno za vzdrževanje objekta, za kar pa v konkretnem primeru ne gre. V času izgradnje sporne frčade v letu 2017 (med strankama nesporno dejstvo) in v času začetka predmetnega inšpekcijskega postopka veljavna Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje je v prilogi 3: Vzdrževanje objekta sicer resda določala, da izvedba frčad sodi med vzdrževanje objekta, vendar le v primeru, če se dela izvajajo brez posega v konstrukcijo objekta. Iz obrazložitve pritožbene odločbe pa izhaja, da se je z izdelavo sporne frčade poseglo v samo konstrukcijo objekta, saj je bila ta izvedena v okviru celotne zamenjave ostrešja.

20Tožnik v tožbi navedene ugotovitve ni prerekal, zaradi česar sodišče nadaljnjega preizkusa – ali je šlo za vzdrževanje objekta in posledično gradbeno dovoljenje ne bi bilo potrebno – niti ni moglo opraviti. Ob tem še dodaja, da enak zaključek izhaja tudi iz prve alineje prvega odstavka 5. člena GZ in Uredbe o razvrščanju objektov, ki v prilogi 2: Vzdrževalna dela objekta določa, da med slednja sodi izvedba frčad med nosilnimi konstrukcijski elementi (tj. brez posegov v konstrukcijo).

Posebej glede etaže nad pritličjem gospodarskega poslopja

21V zvezi s sporno etažo nad pritličjem gospodarskega poslopja iz modularnih opečnih zidakov z armiranobetonskim stropom in streho dvokapnico tožnik v tožbi navaja, da njenega rušenja (na podlagi gradbenega dovoljenja) še ni izvedel, pač pa jo je le popravil oziroma tehnično izboljšal in ohranil v gabaritih iz stanja pred izdajo gradbenega dovoljenja.

22Takšni zaključki po oceni sodišča iz upravnega spisa ne izhajajo, saj je iz slik, ki jih je prvostopenjski organ opravil na spornem objektu oziroma gospodarskem poslopju (zapisnik z 19. 4. 2017), že na prvi pogled razvidno, da sporna etaža gospodarskega poslopja, grajena iz (novih) opečnih zidakov, ni bila le predmet tehničnih izboljšav, pač pa je bila predhodno porušena in zgrajena na novo; upoštevaje dejstvo, da iz gradbenega dovoljenja izhaja, da je bila ob izdaji gradbenega dovoljenja z 12. 8. 2016 etaža gospodarskega poslopja lesena. Neutemeljene oziroma nerelevantne so tako tudi navedbe, s katerimi tožnik razlaga, s kakšnim namenom se je lotil tehnične prenove etaže gospodarskega poslopja.

23Navedb, ki bi nasprotovale ugotovitvi toženke, da v primeru navedenega posega ne gre za manjša dopustna odstopanja od gradbenega dovoljenja (66. člen GZ), pa tožnik v tožbi ni podal, četudi se je drugostopenjski organ v pritožbeni odločbi do tega podrobno opredelil. Nasprotno tožnik celo navaja, da je etažo gospodarskega poslopja ohranil v gabaritih pred izdajo gradbenega dovoljenja, torej v večji dimenziji kot je bila dovoljena na podlagi novo izdanega gradbenega dovoljenja.

24Nazadnje pa sodišče kot neutemeljene presoja tudi tožnikove navedbe, da je – ob dejstvu, da gradbeno dovoljenje še ni poteklo oziroma gradnja etaže gospodarskega poslopja še ni končana – na tožniku odločitev ali bo izvedel spremembo gradbenega dovoljenja ali pa bo del spornega gospodarskega objekta odstranil v skladu z gradbenim dovoljenjem. Organ je namreč izpodbijano odločbo na podlagi drugega odstavka 153. člena ZGO-1 izdal, ko je ugotovil, da je podana relevantna dejanska podlaga (kot to izhaja iz izpodbijane odločbe), pri čemer pa ni imel zakonske podlage, da bi z njeno izdajo čakal na konec gradnje ali potek veljavnosti gradbenega dovoljenja.

Posebej glede armiranobetonskega stopnišča iz nadstropja v mansardo

25Tožnikovih navedb v zvezi z armiranobetonskim stopniščem iz nadstropja v mansardo sodišče ni moglo preizkusiti, saj jih je podal pavšalno, le z navajanjem, da se sporno stopnišče nahaja znotraj z gradbenim dovoljenjem določenih gabaritov in da to tudi ne presega dovoljenega 30 cm odstopanja. Teh navedb namreč tožnik ni z ničemer konkretneje podkrepil, npr. z navedbami, kakšni naj bi bili gabariti spornega stopnišča, s čimer – kot že povedano – preizkus ni bil mogoč. Pri tem utemeljenosti njegovih navedb ni bilo moč razbrati niti iz listin upravnega spisa. Pavšalna in nezmožna preizkusa pa je tudi navedba, da je stopnišče skladno s 15. členom GZ.

Sklepno

26Po povedanem je izpodbijana odločitev organa pravilna, zato je moralo sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrniti na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

¹ Iz sodnega spisa izhaja, da je bila tako za tožnika kot toženko vročitev vabila na narok za glavno obravnavo izkazana, pri čemer sta oba vabilo prejela pravočasno, tj. več kot 15 dni pred razpisanim narokom za glavno obravnavo (drugi odstavek 280. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Hkrati sta bila v vabilu oba opozorjena na posledice izostanka iz drugega oziroma tretjega odstavka 58. člena ZUS-1 (četrti odstavek 280. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).
² Nobena izmed strank namreč svoje odsotnosti iz naroka za glavno obravnavo ni opravičila.
³ Ta se sicer uporablja od 1. 6. 2018.
⁴ Ta določa, da se postopki, začeti pred začetkom uporabe tega zakona na podlagi ZGO-1, končajo po določbah ZGO-1.