VSK Sklep I Ip 268/2022

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje (v nadaljevanju sodišče) je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi in mu izreklo obveznost upniku v roku 8 dni plačati 821,30 EUR iz naslova stroškov ugovornega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2Zoper sklep se po pooblaščeni odvetniški družbi pravočasno pritožuje dolžnik. Opozarja, da izrek sodbe Pdp 41/2022 z dne 29.3.2022 ni izvršljiv, ker ne vsebuje vseh objektivnih elementov, na podlagi katerih bi bilo mogoče nedvomno denarno ovrednotiti njegovo obveznost. Le-teh ni mogoče ugotoviti niti ob upoštevanju uvoda in obrazložitve sodbe. Dolžnik ni stranka pogodbe o zaposlitvi. Z upnikom si različno razlagata obseg dolžnikove obveznosti, saj različno razlagata osnovo za izračun nadomestila plače. Le-to je po dolžnikovem mnenju enako plači po pogodbi o zaposlitvi med upnikom in A. d.o.o. v višini 1.397,32 EUR bruto, po upnikovem mnenju pa je enako plači v višini 2.812,03 EUR bruto, kot izhaja iz plačilne liste za marec 2015 z dodatkom za delovno dobo in povišanjem iz naslova inflacije. Izvršilni naslov, ki določa obveznost plačila nadomestila plače, ne daje podlage za povišanje iz naslova delovne dobe in inflacije. Sodišče je izvršbo dovolilo za več oz. drugače, kot je odločeno z izvršilnim naslovom. V le-tem nista določeni obveznost obračuna in plačila davkov in prispevkov pristojnim organom ter obveznost izplačila neto zneska nadomestila plače upniku. Ne določa niti višine bruto, niti višine neto zneska nadomestila plače. Izvršilno sodišče tega ne sme ugotavljati. Upnik pomanjkljivosti izvršilnega naslova ne more odpraviti tako, da v izvršilnem predlogu navede neto zneske posamičnih nadomestil plače, izračunanih na podlagi bruto zneskov, ki jih samo določi. Izpodbijana odločitev odstopa od sodne prakse sodišč glede izvršljivosti izvršilnega naslova. Sklicuje se na zadevi Pdp 45/2003 in Pdp 987/2012 ter na sklepa VSL III Cp 1807/99 in II Cp 1424/2005. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

3Upnik v odgovoru na pritožbo le-tej nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev ter potrditev izpodbijanega sklepa. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

4Pritožba ni utemeljena.

5Izvršilni naslov v obravnavani zadevi predstavlja sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 41/2022 z dne 29.3.2022, s katero je ugotovljeno, da je upnik v delovnem razmerju pri dolžniku od 16.7.2018 za nedoločen čas s polnim delovnim časom ter z vsemi pravicami in obveznostmi iz pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto projektni manager, ki jih je imel upnik iz pogodbe o zaposlitvi, sklenjene med njim in družbo A. d.o.o. iz B., in s katero je dolžniku naloženo, da mora v roku 8 dni: - upnika pozvati na delo in mu zagotoviti vse pravice na podlagi navedene pogodbe o zaposlitvi ter mu za čas od 16.7.2018 do vrnitve na delo priznati delovno dobo ter urediti vpis zavarovalne dobe v matično evidenco pri ZPIZ Slovenije, - upniku za čas od 16.7.2018 do vrnitve na delo plačati nadomestila plač z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. dne v mesecu za pretekli mesec, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, - upniku povrniti stroške delovnega spora v višini 5.400,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in - upniku povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 280,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

6Na podlagi tega izvršilnega naslova je upnik predlagal in je sodišče s sklepom o izvršbi tudi dovolilo izvršbo zaradi: - uveljavitve nedenarne terjatve z nalogom dolžniku, da v roku 15 dni upniku prizna delovno dobo za čas od 16.7.2018 dalje in vpiše zavarovalno dobo v matično evidenco pri ZPIZ ter obračuna plače in plača pripadajoče davke in prispevke od določno navedenih bruto zneskov plač, sicer se mu izreče denarna kazen v višini 10.000,00 EUR, in - izterjave denarne terjatve iz naslova izplačila določno navedenih neto zneskov plač in stroškov sodnih postopkov z rubežem dolžnikovih denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet, z rubežem denarnih terjatev do dolžnikovih dolžnikov in z rubežem premičnin.

7Z izpodbijanim sklepom je sodišče, kot že navedeno, zavrnilo dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi. Kot bo podrobno obrazloženo v nadaljevanju, sklep nima pomanjkljivosti, na katere opozarja pritožba, kot tudi ne pomanjkljivosti, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v povezavi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

8V obstoječem sistemu obračunavanja in izplačevanja plač je delavec v delovnem razmerju upravičen do bruto plače (in drugih prejemkov).¹ Bruto plača je sestavljena iz dela, ki ga je delodajalec po zakonu dolžan izračunati, odtegniti in plačati v imenu in za račun delavca pristojnim organom na račun davkov in prispevkov, in iz preostalega dela, ki ga dobi delavec v neposredno razpolaganje (neto znesek plače). Obveznost obračuna, odtegnitve in plačila davkov in prispevkov od delavčeve bruto plače je zakonsko določena obveznost,² ki nastane v času izvršenega plačila plače kot obdavčljivega dohodka,³ in to glede na predpis, ki ureja obremenitev takega dohodka z davki in prispevki, ki velja v času izplačila.⁴

9Upoštevaje navedeno je sodišče v izpodbijanem sklepu pravilno odpravilo dolžnikov pomislek o neprimernosti navedene sodbe delovnega sodišča kot izvršilnega naslova, češ, da ne vsebuje višine bruto in neto zneskov plače ter drugih objektivnih elementov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ovrednotiti njegovo obveznost, kot tudi ne izreka obveznosti v zvezi s plačilom davkov in prispevkov. Izrek sodbe je namreč dovolj natančen, da omogoča opredelitev upnikove terjatve. Bistveno je, da je pravnomočno odločeno o njegovi vrnitvi na delo in o dolžnikovi obveznosti zagotoviti mu vse pravice na podlagi pogodbe o zaposlitvi od 16.7.2018 dalje ter mu za čas od 16.7.2018 do vrnitve na delo plačati nadomestila plač z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. dne v mesecu za pretekli mesec. Pravice, ki delavcu v določenem časovnem okviru pripadajo pri pravni osebi, so namreč glede na njihovo naravo izračunljive oz. določljive.⁵ Dolžnik ne prereka obstoja pogodbe o zaposlitvi - navaja sicer, da je sam ni sklenil, kar sicer drži, a to v obravnavani zadevi ni odločilno, saj s pogodbo, glede na to, da jo je v tem izvršilnem postopku sam predložil, nedvomno razpolaga - torej so mu znani vsi parametri, na podlagi katerih je mogoče izračunati oz. obračunati upnikovo terjatev iz naslova bruto plače. Obveznost obračuna, odtegnitve in plačila davkov in prispevkov od delavčeve bruto plače je, kot že navedeno, zakonsko določena obveznost, ki nastane v času izvršenega plačila plače in zato v izrek sodbe delovnega sodišča ne sodi.⁶ Neto znesek plače pa je odvisen od stopenj, ki veljajo na dan nastanka davčne obveznosti in obveznosti plačila prispevkov - tj. na dan izplačila plače - in od takratnih osebnih okoliščin na strani zavezanca,⁷ zato ga v naprej ni mogoče predvideti. Pritožbeno vztrajanje pri izpostavljenem ugovornem pomisleku tako ni utemeljeno. Iz povsem enakih razlogov je neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da je sodišče dovolilo izvršbo za več oz. drugače, kot upravičuje izvršilni naslov. Dolžnik ga namreč utemeljuje s povsem enakimi pomisleki kot ugovor o neprimernosti sodbe iz delovnega spora kot izvršilnega naslova. Glede na opisnost opredelitve terjatve v izvršilnem naslovu je breme konkretizacije, torej obračuna obveznosti, v izvršilnem postopku na upniku, ki mora v predlogu za izvršbo določno opredeliti višino neto zneskov, katerih izterjavo zahteva od dolžnika. To je obvezna sestavina vloge (tretja alineja prvega odstavka 40. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). V obravnavanem izvršilnem predlogu je upnik to storil, dolžnik pa mu neuspešno očita, da je ob tem nadomestilo plače, do katerega je upravičen po izvršilnem naslovu, neutemeljeno povišal iz naslova delovne dobe in inflacije. V ugovoru zoper sklep o izvršbi tega očitka namreč ni konkretiziral (ni natančno opredelil, v katerem delu je upnikov izračun zanj sporen, prav tako pa tudi ni predložil svojega izračuna, ki bi se od upnikovega razlikoval⁸), še manj pa ga je dokazal (bodisi s predlogom za angažiranje sodnega izvedenca finančne oz. druge ustrezne stroke bodisi z drugim primernim dokazom).

10Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP ). Ob tem le-tega opozarja, da je dolžnik hkrati z ugovorom zoper sklep o izvršbi predlagal tudi odlog izvršbe, o čemer bo moralo sodišče v nadaljevanju čim prej odločiti.

11Ker dolžnik s pritožbo ni uspel, upnik pa z navedbami v odgovoru na pritožbo ni prispeval k odločitvi pritožbenega sodišča, tako da njegovi s tem povezani stroški niso potrebni, je pritožbeno sodišče odločilo, da krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka (154., 155. in 165. člen ZPP).

12Pritožbeno sodišče je navedene določbe ZPP uporabilo na podlagi določbe 15. člena ZIZ.

¹ 126. člen Zakona o delovnih razmerjih.
² V zvezi z davki primerjaj prvi in četrti odstavek 12. člena in prvi odstavek 59. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) ter tretji odstavek 125. člena Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2), v zvezi s prispevki pa navedene določbe ZDavP-2 v povezavi z drugo alinejo tretjega odstavka 3. člena tega zakona.
³ V zvezi z davki primerjaj prvi in peti odstavek 15. člena ZDoh-2 v povezavi s tretjim odstavkom 57. člena ZDavP-2, v zvezi s prispevki pa šesti odstavek 352. člena ZDavP-2.
⁴ Tako tudi sklep VSRS VIII Ips 89/2019 z dne 19.19.2021.
⁵ O tem se je sodna praksa že velikokrat izrekla. Glej npr. sklepe VSRS II Ips 431/97 z dne 6.5.1998, II Ips 587/99 z dne 16.3.2000 in II Ips 708/2003 z dne 11.11.2004. Pritožbeno stališče, da sodne prakse Vrhovnega sodišča o tem še ni, zato ne drži. Glede na izpostavljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča je neutemeljeno tudi pritožbeno sklicevanje na odločbe v zadevah VDSS Pdp 45/2003, VSL III Cp 1807/99, VSK II Cp 1424/2005 in VDSS Pdp 987/2012, ki tudi sicer niso primerljive z obravnavano zadevo, v kateri so upnikove pravice v izvršilnem naslovu opisane in s tem določljive tako po vsebini (sklicevanje na konkretno pogodbo o zaposlitvi s A. d.o.o.), kot časovno (od 16.7.2018 do vrnitve na delo). Sodbe delovnega sodišča v izpostavljenih zadevah namreč ne vsebujejo niti tega.
⁶ Tako tudi sodba VSRS II Ips 264/2017 z dne 24.5.2018.
⁷ Plača se pravilno obračunava tako, da se od bruto zneska plače najprej odmerijo prispevki delavca za socialno varnost v skladu z Zakonom o prispevkih za socialno varnost in se izračunajo davčne olajšave po ZDoh-2 (na primer splošna davčna olajšava in olajšava za vzdrževane družinske člane), ki so odvisne od osebnih razmer zavezanca, ki se lahko spreminjajo. Od t. i. druge osnove se nato na podlagi ZDavP-2 obračuna dohodnina po stopnjah, ki veljajo na dan nastanka davčne obveznosti, davčna obremenitev pa je tudi v tem delu odvisna tudi od osebnih razmer zavezanca (npr. zaposlitvenega statusa). Potem, ko se od bruto zneska plače oziroma razlike v plači odštejejo obračunani prispevki in dohodnina, ostane neto plača, ki se delavcu izplača.
⁸ V primeru, kot je obravnavani, ko iz izvršilnega predloga sploh ne izhaja, na kakšen način je upnik izračunal svojo terjatev, je od dolžnika neupravičeno zahtevati, da se izjasni do tega obračuna kakor koli drugače kot s predložitvijo svojega izračuna. Tako tudi VSL v sklepu II Ip 624/2012 z dne 28.3.2012.