VSL Sklep II Cp 2125/2022

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. A. A. in tožnik krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je sklenilo, da ne dopusti stranske intervencije A. A. na strani tožene stranke.

2Zoper sklep se pritožuje A. A., ki uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb postopka ter zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da ugodi predlogu za dopustitev stranske intervencije. Navaja, da izid tega postopka vpliva tudi na pravno razmerje med toženko in njim. Če bi bilo tožbenemu zahtevku ugodeno, ne bo več imel zahtevka zoper toženko. S tem je utemeljen njegov pravni interes, da se pridruži toženki v pravdi. Dejstvo, da bi v primeru ugoditve tožbenemu zahtevku imel zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve zoper tožnika, ne negira obstoja njegovega pravnega interesa. V primeru uveljavljanja zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve lahko pritožnik pri tožniku naleti na povsem druge materialnopravne ugovore kot v primeru uveljavljanja tega zahtevka zoper toženko. Vprašanje, kdo je lastnik nepremičnine, vsekakor vpliva na pritožnikov materialnopravni položaj. Poleg tega ima možnost, da se dogovori z lastnico, da na nepremičnini nastane solastnina. Ker je v nepremičnino vlagal s soglasjem lastnice, utemeljeno pričakuje, da bo na nepremičnini pridobil solastniški delež. Tudi to izkazuje njegov pravni interes. V obravnavanem primeru gre glede na zatrjevana vlaganja v nepremičnino vsekakor za materialnopravno razmerje med toženko in njim, ne pa le za njegov goli ekonomski interes.

3Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Prvo sodišče je pravilno ugotovilo, da pritožnik v svojem predlogu ni izkazal pravnega interesa, da bi lahko nastopal kot stranski intervenient v postopku. Stranski intervenient mora za dopustitev intervencije izkazati intervencijski interes, to pa že ob priglasitvi intervencije, v izjavi o vstopu v pravdo, v kateri predlaga, da sodišče dopusti intervencijo. V izjavi o vstopu v pravdo na strani toženke je pritožnik navedel zgolj to, da je v celoti zasnoval, organiziral in financiral obnovo objekta, ki je bil predmet darilne pogodbe, da je bila obnova objekta tako obsežna, da je zato nastala nova stvar ter da se pridružuje vsem trditvam in dokaznim predlogom toženke.

6Intervencijski interes je podan, če je intervenient s stranko, kateri se želi pridružiti, v takšnem pravnem razmerju, da bo izid pravdnega postopka vplival na to razmerje in s tem na pravni položaj intervenienta. Pritožnik v izjavi o vstopu v pravdo ni obrazložil, v kakšnem pravnem razmerju naj bi bil s toženko ter v čem naj bi se kazal njegov pravni interes, da v tej pravdi zmaga toženka, oziroma kako naj bi odločitev sodišča v tej pravdi vplivala na njegov pravni položaj. Navedbe v tej smeri (sicer še vedno nepopolne) je prvič podal šele v pritožbi (ker so prepozne, se pritožbeno sodišče ne spušča v njihovo presojo), pri čemer ni izkazal, da jih brez svoje krivde ni mogel podati že v izjavi o vstopu v pravdo. Te navedbe zato predstavljajo nedovoljene pritožbene novote, katerih ni mogoče upoštevati (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP).

7Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

8Pritožnik ni uspel s pritožbo, tožnik pa z odgovorom na pritožbo ni prispeval k odločitvi o pritožbi. Zato krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena, prvi odstavek 155. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP).