VSL Sklep II Cp 1736/2022
ECLI:SI:VSLJ:2022:II.CP.1736.2022Področje: nepravdno pravo, civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–8▾
Jedro povzetek sodišča
Pravila glede naknadne spremembe strank, ki veljajo v pravdnem postopku in po katerih je vključitev nove osebe v pravdo pogojena z njenim soglasjem (drugi odstavek 191. člena ZPP), v nepravdnem postopku niso uporabljiva. V sodni praksi je že utrjeno stališče, da za razširitev predloga na novega udeleženca ni potrebno soglasje te osebe.
Izrek
Pritožbi se zavrneta in se izpodbijani sklep potrdi.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se dopusti sprememba predloga za delitev nepremičnin tako, da se namesto prvotne nasprotne udeleženke A. A. postopek nadaljuje zoper nasprotno udeleženko B. B.
2Nasprotna udeleženca v pritožbah zoper navedeni sklep uveljavljata več kršitev Ustave in zakonov. Menita, da bi moralo sodišče v zapuščinskem postopku po pokojni A. A. ravnati drugače. Oporoka je veljavna, izjavi dedinj C. C. in D. D. o odpovedi dedovanju pa ne bi smeli biti upoštevani. Pritožbeno sodišče naj razveljavi izpodbijani sklep, ker je za nadaljevanje postopka zoper B. B. potrebno njeno soglasje, ki pa ga ni podala.
3Predlagateljica ni odgovorila na pritožbi. Drugi nasprotni udeleženec se v odgovoru na pritožbo prve nasprotne udeleženke strinja z njenimi navedbami.
4Pritožbi nista utemeljeni.
5Predlagateljica je predlagala delitev nepremičnin 2104, 2105 in 1313/2 vse k. o. ... Kot nasprotna udeleženca je navedla A. A. in E. E. V vlogi z dne 6. 5. 2021 je predlagateljica navedla, da namesto A. A. kot prvo nasprotno udeleženko postavlja B. B., ki je na podlagi pravnomočne sodbe postala solastnica obravnavanih nepremičnin namesto A. A. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se dopusti sprememba predloga tako, da se namesto zoper prvotno nasprotno udeleženko postopek nadaljuje zoper B. B.
6Po prvem odstavku 21. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1)1 so udeleženci v nepravdnem postopku predlagatelj postopka, oseba, proti kateri je predlog vložen (nasprotni udeleženec), oseba, glede katere se vodi postopek oziroma oseba, na katero se sodna odločba neposredno nanaša, ter oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. Takó določen krog udeležencev odraža namen nepravdnega postopka, ki je v ureditvi določenega razmerja. Pravila glede naknadne spremembe strank, ki veljajo v pravdnem postopku in po katerih je vključitev nove osebe v pravdo pogojena z njenim soglasjem (drugi odstavek 191. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP), zato v nepravdnem postopku niso uporabljiva. V sodni praksi je že utrjeno stališče, da za razširitev predloga na novega udeleženca ni potrebno soglasje te osebe.2 Pritožbeno stališče o potrebnosti soglasja je torej neutemeljeno.
7Ker ostale pritožbene navedbe niso pomembne za presojo o pravilnosti izpodbijanega sklepa, se pritožbeno sodišče do njih ne opredeljuje.
8Po navedenem je pritožbeno sodišče pritožbi zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).
1 Ta zakon se uporablja, ker je bil v zadevi, ki se je sicer začela pred uveljavitvijo navedenega zakona, odločba sodišča prve stopnje razveljavljena in zadeva vrnjena v nov postopek po njegovi uveljavitvi (drugi odstavek 216. člena ZNP-1).
2 Glej npr. sklepe VSL I Cp 1709/2019, II Cp 1676/2020 in I Cp 533/2022.
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 23. 2. 2023Nazaj na vrh ↑