VSRS Sodba XI Ips 69276/2022

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

A.

1Dežurna preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Krškem je s sklepom I Kpd 69276/2022 z dne 26. 10. 2022 zoper obdolženega A. A. odredila pripor iz pripornega razloga po 1. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), v katerega je vštela čas pridržanja, ker je podan utemeljen sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po tretjem odstavku 308. člena v zvezi z 20. členom Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Krškem je s sklepom I Ks 69276/2022 z dne 28. 10. 2022 pritožbo obdolženčevega zagovornika zavrnil kot neutemeljeno.

2Zoper pravnomočni sklep o odreditvi pripora je vložil zahtevo za varstvo zakonitosti obdolženčev zagovornik. V obrazložitvi zahteve trdi, da je izpodbijani pravnomočni sklep nezakonit, ker temelji na izjavah prič, ki jih dežurna preiskovalna sodnica ne bi smela uporabiti, in da je policija v zapisnika o zaslišanjih ilegalnih prebežnikov vnesla podatke, ki so očitno netočni. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in pripor zoper obdolženca odpravi.

3Vrhovni državni tožilec dr. Jože Kozina je v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti predlagal njeno zavrnitev. Navedel je, da se je preiskovalna sodnica sklicevala tudi na policijska zapisnika o opravljenem razgovoru s tujcema, ne le na vsebino njunega zaslišanja pred sodiščem, zato omenjeno ravnanje predstavlja kvečjemu relativno bistveno kršitev določb ZKP, ki ne vpliva na zakonitost izpodbijanega pravnomočnega sklepa.

4Z odgovorom Vrhovnega državnega tožilca sta bila obdolženec in njegov zagovornik seznanjena, vendar se o njem nista izjavila.

B.

5Bistvo vložene zahteve za varstvo zakonitosti je v trditvi, da se je dežurna preiskovalna sodnica pri utemeljitvi svoje odločitve o odreditvi pripora oprla na dokaze, na katere odločitve ne bi smela opreti. Kršitev utemeljuje z navedbo, da je preiskovalna sodnica odločitev o odreditvi pripora utemeljila z izjavama prič B. B. in C. C., ki sta bili zaslišani že po tem, ko je bil zoper obdolženca odrejen pripor.

6Iz podatkov kazenskega spisa in izpodbijanega pravnomočnega sklepa so razvidna naslednja procesno pravno relevantna dejstva:

– iz uradnih zaznamkov o izjavah tujcev je razvidno, da so policisti Policijske postaje Brežice v dopoldanskem času dne 26. 10. 2022 napravili uradna zaznamka o izjavah tujcev - B. B. in C. C.;

– dežurna preiskovalna sodnica je na naroku dne 26. 10. 2022, ki se je pričel ob 16.23 uri in zaključil ob 17.30 uri, zaslišala obdolženca, ki se je zagovarjal z molkom. Na tem naroku je preiskovalna sodnica na predlog Okrožnega državnega tožilstva naznanila, da zoper obdolženca odreja pripor iz pripornega razloga begosumnosti;

– dežurna preiskovalna sodnica je dne 26. 10. 2022, že po tem, ko je zoper obdolženca ustno odredila pripor, v navzočnosti obdolženca in njegovega zagovornika zaslišala priči B. B. in C. C.;

– dežurna preiskovalna sodnica je dne 26. 10. 2022 izdelala pisno, obrazloženo odločbo o odreditvi pripora, ki je bila obdolžencu vročena istega dne ob 19.13 uri.

7V skladu z določbo 20. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) mora biti priprtemu ob priporu, najkasneje pa v 24 urah po njem, vročena pisna, obrazložena odločba.¹

8Kot je razvidno iz navedenih procesno pravno relevantnih dejstev, je v obravnavanem primeru sodišče v vmesnem času - med ustno odreditvijo pripora in vročitvijo obrazloženega sklepa o odreditvi pripora obdolžencu, opravilo nujno preiskovalno dejanje – zaslišalo je ilegalna prebežnika.

9Pritrditi je treba vložniku zahteve za varstvo zakonitosti, da je sodišče pri obrazložitvi sklepa o odreditvi pripora vezano na ugotovljeno dejansko stanje, ki je obstajalo v času, ko je bil pripor zoper obdolženca odrejen. To pomeni, da sodišče pisne odločbe o priporu ne sme utemeljevati z dokazi, ki so bili morebiti izvedeni že po ustni naznanitvi odreditve pripora oziroma sodišče z njimi v času sprejema odločitve o odreditvi pripora ni razpolagalo.

10Ni pa mogoče pritrditi vložniku zahteve, da je v obravnavanem primeru izpodbijani pravnomočni sklep nezakonit, ker je dežurna preiskovalna sodnica pri pojasnjevanju razlogov za odreditev pripora v pisni odločbi uporabila izjavi prič, ki ju ne bi smela uporabiti. Kot je utemeljeno presodil že zunajobravnavni senat okrožnega sodišča, je v obravnavanem primeru dežurna preiskovalna sodnica v pisni obrazložitvi sklepa o odreditvi pripora ilegalna prebežnika B. B. in C. C. označila oziroma poimenovala „priči“, iz vsebine njunih izjav, ki ju je povzela v obrazložitvi sklepa, pa je razvidno, da je utemeljitev obstoja utemeljenega suma in pripornega razloga oprla na vsebino uradnih zaznamkov o izjavah tujcev, ki ju je od B. B. in C. C. pridobila policija. Dežurna preiskovalna sodnica je torej ob ustni naznanitvi pripora zoper obdolženca razpolagala z obema uradnima zaznamkoma o izjavah tujcev, zato ni mogoče pritrditi vložniku zahteve, da je sklep o odreditvi pripora, ki je bil obdolžencu vročen v 24 urah po ustni odreditvi pripora, po vsebini oprla na izpovedbi prič B. B. in C. C., ki ju je zaslišala že po tem, ko je bil pripor zoper obdolženca (ustno) odrejen.

11Neutemeljena je tudi trditev zahteve za varstvo zakonitosti, s katero vložnik nakazuje na kršitev po 8. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, da je policija v uradne zaznamke o izjavah tujcev vnesla podatke, ki so že na prvi pogled netočni. Iz utrjene sodne prakse Vrhovnega sodišča je razvidno, da lahko v primeru zatrjevanja, da se sklep o priporu opira na nedovoljen dokaz, Vrhovno sodišče poseže v pravnomočno odločbo o priporu le izjemoma; če na podlagi relevantnih procesnih okoliščin oceni, da se izpodbijani sklep pri presoji utemeljenosti suma opira na dokaz, ki je že na prvi pogled (prima facie) oziroma očitno nedovoljen, in je zaradi tega utemeljenost suma kot enega od pogojev za pripor omajana do te mere, da se nakazuje odprava pripora.²

12V obravnavanem primeru vložnik ne izkaže, da bi bila omenjena uradna zaznamka o izjavah tujcev očitno nezakonita. Z navedbami, da navedena uradna zaznamka "ne moreta odražati dejanskega stanja, kot izhaja iz samih zapisnikov", da je njuna vsebina "najmanj dvomljiva" in da sta „zapisnika o zaslišanju dveh različnih oseb enaka“, po vsebini ne uveljavlja kršitve zakona, temveč nedovoljen razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 420. člena ZKP).

C.

13Po presoji Vrhovnega sodišča v zahtevi za varstvo zakonitosti zatrjevani kršitvi nista podani, zahteva pa je vložena tudi zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zato jo je kot neutemeljeno zavrnilo (425. člena ZKP).

¹ Podrobneje o tem glej sodbo Vrhovnega sodišča RS XI Ips 11256/2021 z dne 16. 4. 2021.
² Primerjaj npr. sodbe Vrhovnega sodišča RS v zadevah XI Ips 221/2003 z dne 21. 8. 2003, I Ips 345/2003 z dne 4. 12. 2003, XI Ips 61492/2011 z dne 26. 1. 2012, XI Ips 9610/2016 z dne 14. 4. 2016 in številne druge.