VSK Sklep EPVDp 39/2022

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v točkah I, III in IV razveljavi, zadeva pa v razveljavljenjem delu vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

II. Sicer se pritožba kot neutemeljena zavrne in se v točki II potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Kopru (I) zavrnilo predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti na sklepu EPVD 31/2022-1707 z dne 7.3.2022, (II) zavrnilo predlog storilke za vrnitev v prejšnje stanje, (III) kot prepoznega zavrglo predlog storilke za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in (IV) storilki naložilo v plačilo sodno takso.

2Zoper sklep se storilka pritožuje po svojem zagovorniku in to iz vseh pritožbenih razlogov. V nadaljevanju se opredeljuje do vsake posamezne točke obrazložitve izpodbijanega sklepa. Sodišče ni izvedlo celovitega dokaznega postopka, saj ni postavilo izvedenca grafologa, kot je storilka predlagala, ni zaslišalo predlaganih prič A. A. in poštnega uslužbenca. Razlogi za zavrnitev (da je storilki očitati hudo malomarnost, ker ni prijavila spremembe bivališča in da ima pooblaščenca za prejemanje pisanj ter vnaprejšnja dokazna ocena) so napačni, saj se v predmetnem postopku presoja, ali je bila izvedena pravilna vročitev. Iz vročilnice je razvidno, da je ni podpisala storilka, pač pa njen oče, ki ga storilka nikoli ni pooblastila za prejemanje njenih pisanj. Vročitev, kakršna je bila opravljena, ne izpolnjuje pogoje za osebno vročitev po Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Zaradi napake pri vročanju pa ne more začeti teči paricijski rok, storilki je bilo na ta način odvzeto vsako pravno sredstvo. Napačna je tudi odločitev o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje in o zavrženju predloga za odlog izvršitve.

3Pritožba je delno utemeljena.

4Pogoj za začetek teka rokov je pravilna vročitev. Po določbi prvega odstavka 87. člena ZUP se odločbe, sklepi in drugi dokumenti, od vročitve katerih začne teči rok, vročijo osebno tistemu, kateremu so namenjeni. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je vročilnico podpisal B. B. Ker to dejstvo ni več sporno, so neutemeljeni pritožbeni očitki, ki se nanašajo na neizvedbo dokazov z imenovanjem izvedenca grafologa in zaslišanjem poštnega uslužbenca. Odločilni razlog, zaradi katerega je sodišče prve stopnje štelo, da je bila vročitev vseeno pravilno opravljena je, da je pisanje prejel pooblaščenec za vročitve. Kot utemeljeno opozarja pritožnica, pa je tako stališče napačno. Sodišče je sicer pravilno povzelo določbe 89. člena ZUP, vendar jih je napačno uporabilo. Za pravilno vročitev namreč niso izpolnjeni niti pogoji iz prvega niti pogoji iz drugega odstavka 89. člena ZUP. Storilka sodišča nikoli ni obvestila, da je pooblastila kakšno osebo za prejemanje njenih pisanj, iz vročilnice ne izhaja, da bi jo B. B. podpisal kot pooblaščenec za vročitve. B. B. tudi ni podpisal nobene izjave, da ga je storilka pooblastila za vročitve, ni razvidno, da bi vročevalec ugotovil njegovo istovetnost z osebnim dokumentom s fotografijo, ki ga je izdal pristojni državni organ. Vročevalec tudi na na vročilnico ni čitljivo napisal osebnega imena in številke osebnega dokumenta pooblaščenca in je ni skupaj z izjavo pooblaščenca vrnil organu. Za zaključek, da gre za pooblaščenca za vročitve, pa ni mogoče sklepati na podlagi indicev, temveč morajo biti izpolnjeni pogoji, ki jih določa drugi odstavek 89. člena ZUP.

5Na podlagi povedanega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep v točki I (posledično pa tudi v točkah III in IV) razveljavilo, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločitev. Pri ponovnem odločanju bo moralo sodišče ugotoviti, kdaj je storilka sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja dejansko prejela in nato ugotoviti, ali je predlog za odlog vložila pravočasno.

6Pravilna pa je odločitev o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Pogoj za vrnitev v prejšnje stanje je namreč, da stranka iz opravičenih vzrokov (ki se pripetijo njej) zamudi rok. V predmetni zadevi pa je storilka trdila zgolj, da ji pisanje ni bilo pravilno vročeno, da torej ne gre za napako iz njene sfere. To pa ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje. V tem delu je sodišče zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v točki II potrdilo izpodbijani sklep.